BOREC ZA POLITI^KA I EKONOMSKA SLOBODA NA MAKEDONIJA

Osnovnoto obrazovanie go zavr{uva vo rodnoto mesto. I pokraj golemata qubov kon naukata, siroma{tijata go popre~uva negovoto redovno {koluvawe. Soo~en so surovata stvarnost na te{kata ekonomska i socijalna polo`ba vo zemjata, Nikola u{te vo tretiot klas be{e prinuden da go prekine {koluvaweto i da se vraboti kako stolarski ~irak za da se najde kako {to vele{e samiot, "vo potkrepa na svoite bedni roditeli".

Naskoro go napu{ta svoeto rodno ogni{te i kako 16-godi{no mom~e zaminuva na pe~alba vo Bugarija. Vo prvo vreme raboti kako pomo{nik yidar, a potoa stanuva stolarski rabotnik vo rabotilnicata na vele{kiot stolar i osnova~ na Makedonskata rabotni~ka socijalisti~ka grupa vo Sofija, Vasil Glavinov. Vo takva sredina mladiot Karev }e go formira svojot ideen i politi~ki svetogled.

Rabotej}i samopregorno vo propagiraweto na socijalisti~kite idei sred makedonskata emigracija, Nikola nabrgu stanuva zabele`liv ~len na Makedonskata socijalisti~ka grupa, koja pokraj klasnata borba, kako politi~ka zada~a si go ima{e postaveno izvojuvaweto polna politi~ka i ekonomska sloboda na Makedonija, kako i nejzino pretvorawe vo samostojna dr`ava so republikanski poredok.

Vo taa pregolema fizi~ka i umstvena anga`iranost Karev se razboluva od paraliza i po dolgo lekuvawe vo Sofija, po nagovor na lekarite, se vra}a vo svoeto rodno mesto na klimatsko lekuvawe. Po ozdravuvaweto, ne mo`ej}i da raboti te{ka fizi~ka rabota, Karev povtorno stanuva u~enik i vo 1900 godina so golemi usilbi `iveej}i vo mizerija, vo Bitola zavr{uva ~etvrti klas gimnazija. Za vreme na {koluvaweto sorabotuva so toga{nite rakovoditeli na mesnata revolucionerna organizacija i kako ~len na Bitolskata socijalisti~ka grupa razviva {iroka agitaciska politi~ka dejnost me|u tamo{nata sredno{kolska i rabotni~ka mladina za nejzino nacionalno razbuduvawe. Na prvata socijalisti~ka konferencija, vo Kru{evo (1900 godina), Karev se zalaga za sorabotka na makedonskite socijalisti so Vnatre{nata makedonska revolucionerna organizacija. Toj se priklu~uva kon nea i nabrgu po vleguvaweto vo redovite na Organizacijata, stanuva ~len na

Bitolskiot revolucioneren okrug. Po barawe na organizacijata, Karev se soglasuva da stane u~itel i vo 1901 godina zaminuva za selo Gorno Divjaci, Kru{evsko. Blagodarenie na svojata aktivnost i sposobnost, Karev izrasnuva vo zabele`liva rakovodna li~nost na organizacijata vo kru{evskiot kraj.

Kako pretstavnik na Kru{evskiot revolucioneren reon so svoj stav toj istapi na Smilevskiot kongres, koj se odr`a vo 1903 godina i koj treba{e da go sankcionira fatalnoto solunsko re{enie za digawe vostanie. Na kongresot Karev zastana na stranata na onie {to se izjasnija protiv prebrzanoto i natureno od vrhovistite vostanie zatoa {to ne bea sozdadeni site objektivni preduslovi za negov uspeh, a i poradi nedovolnata vooru`enost i podgotvenost na site revolucionerni reoni. Me|utoa, bidej}i Kongresot go ozna~i vtori avgust kako datum za digawe na vostanieto, Karev be{e nazna~aen za gorski na~alnik na celiot Kru{evski revolucioneren reon.

Po zavr{uvaweto na obikolkata na reonot i po privr{uvaweto na rabotite vo gradot, toj vo juni 1903 godina premina vo ilegalnost i od Gorskiot {tab gi prodol`i natamo{nite podgotovki za vostanieto. Po uspe{nosta na Ilindenskoto vostanie vo Kru{evo i po formiraweto na Kru{evskata Republika, Nikola Karev od imeto na [tabot upati Manifest do okolnoto muslimansko naselenie, koe bratski se povikuva{e da ja poddr`i i pomogne svetata borba na site obespraveni vo Makedonija.

So pa|aweto na gradot vo turski race, toj so svoite sorabotnici se povle~e i kon sredinata na noemvri 1903 godina se prefrli vo Belgrad. Tamu nekolkupati be{e intervjuiran od nekoi stranski dopisnici koi se odu{evuvaa od herojskata borba na makedonskite vostanici koja i pokraj s# pretstavuva{e visoka moralna pobeda na porobeniot makedonski narod.

Od Belgrad zaminuva za Sofija kade ja obnovuva svojata aktivnost i u~estvuva vo formiraweto na Makedonska odrinskata socijalisti~ka grupa vo 1905 godina, kako ogranok na Bugarskata rabotni~ka socijaldemokratska partija. Nasproti nesoglasuvaweto na nekoi bugarski socijalisti, Nikola Karev vo 1905 godina proletta re{i da se vrati vo Makedonija. Na 26 april negovata ~eta na pat za Kru{evo zano}eva vo selo Raj~ani, Ko~ansko. No, tuka bea predadeni i vedna{ sardisani od turskata vojska. Sledniot den, na 27 april vo neramna borba so turskiot asker zagina mladiot Nikola Karev, zaedno so golem broj borci od negovata ~eta.