ZDRAVSTVO

Lek koj ne mo`e da se kupi

KRVODARITELITE ME\U ZAKONOT I BENEFICIITE

Pi{uva: Marina STAMENKOVA

  • So "Programata za razvoj i unapreduvawe na krvodaritelstvoto" ~ij nositel e Crveniot krst na Makedonija i koja vo tekot na mesec april treba da se donese, se o~ekuva da bidat zgolemeni beneficiite na krvodaritelite
  • Sostojbata za ovaa godina govori deka za prvite tri meseci vo odnos na istiot period minatata godina ima mal pad so ostvareni okolu 12.146 edinici krv, za razlika od lani koga ima{e 12.971 edinica krv

Krvodaritelstvoto kako dejnost od op{t interes ima naglaseno op{testveno zna~ewe, bidej}i bez potrebnite koli~estva krv i krvni produkti ne e mo`no da se obezbedi sovremena, kvalitetna i racionalna zdravstvena za{tita na naselenieto.

Daruvaweto krv e pravo i obvrska na gra|anite, {to proizleguva od odredbite na Zakonot za zdravstvena za{tita, pri {to gra|anite imaat pravo na zdravstvena za{tita vklu~uvaj}i go i lekuvaweto so krv i krvni produkti.

Za opredelbata za daruvawe krv e potreben visok stepen na motiviranost koja mo`e da se obezbedi samo so pravilna i naso~ena zdravstvena, vospitna i motivaciska aktivnost vo ramkite na edno organizirano op{testvo. Edinstvenata nagrada na gra|aninot koj daruva krv e ~uvstvoto deka mu pomognal ili spasil `ivot na nekoj sogra|anin. Spored zakonskite odredbi, krvodaritelot za dadenata krv ne dobiva nikakov finansiski nadomest, me|utoa so samiot akt na daruvawe krv se zdobiva so nekoi privilegii ili beneficii vo odnos na negovata zdravstvena za{tita.

Spored zakonskite odredbi od 1993 godina krvodaritelite u`ivaa pove}e prava, {to po izmenata na zakonot vo minatata godina nekoi od tie prava ili privilegii im bea skrateni, a so toa i nivniot odziv be{e namalen.

Me|utoa, koga stanuva zbor za oscilaciite na finalnite godi{ni salda na ostvareni edinici krv, ima pove}e faktori koi direktno ili indirektno vlijaat na brojkata na krvodaritelite.

Statisti~kite podatoci govorat deka s# do 1993 godina se ostvaruvaat brojki do 55.000 edinici krv, a so tranzicionite promeni koi nastanuvaat vo toj period vo dr`avata na svoj na~in se odrazuvaat i vrz krvodaritelstvoto na {to se dol`i i eden mal pad koga vo 1993 godina bea sobrani 45.000 edinici krv. Taka, vo 2000 godina se ostvareni pribli`no 50.000 edinici krv {to zna~i deka vo odnos na 1999 godina e ostvarena pomala brojka za sedumstotini edinici krv, iako 2000 godina se smeta za edna od podobrite vo poslednite deset.

Sostojbata za ovaa godina govori deka za prvite tri meseci vo odnos na istiot period minatata godina ima mal pad so ostvareni okolu 12.146 edinici krv, za razlika od lani koga ima{e 12.971 edinica krv.

ZAKONSKA REGULATIVA

Opa|aweto na odzivot na krvodaritelite vo minatata godina se dol`i i na Zakonot za zdravstveno osiguruvawe koj fakti~ki so donesuvaweto vo mesec mart 2000 godina so va`nost od sedmi oktomvri, golem broj redovni krvodariteli opfateni vo osnovnite organizacii na Crveniot krst apstiniraa od daruvaweto krv zatoa {to nekoi od pravata i beneficiite {to gi u`ivaa prethodno im bea skrateni.

Za ovaa sostojba na krvodaritelite, gospo|a Evantija Stojanovska, ~len na Komisijata za kontakti pri Asocijacijata na krvodaritelite na grad Skopje, veli:

Vo momentot koga Ministerstvoto ima{e inicijativa za ukinuvawe na beneficiite na krvodaritelite, toga{ Asocijacijata koja postoi na nivo na dr`avava, a ne na grad Skopje, prezede inicijativa za stopirawe na krvodaritelskite akcii vo site rabotni organizacii u~esni~ki vo Asocijacijata, a toa se pogolemite firmi, kako {to se "Ohis", "Godel", "Okta" i drugi. so zaedni~ki stav da se stopiraat site krvodaritelni akcii, dokolku ne se ispolnat barawata na krvodaritelite da ne se ukinuvaat site beneficii doneseni so Zakonot od 1993 godina i objaveni vo Slu`ben vesnik. Toa zna~i da gi u`ivaat site prava, bidej}i krvodaritelot e najhumaniot ~ovek i toj ne u`iva nikakvi drugi prava osven tie zdravstveni uslugi koi toj i nikoga{ ne gi koristi, bidej}i krvodaritelot vo osnova e zdrav ~ovek. I po edna navistina humana logika zo{to bi se ukinale tie beneficii koga krvodaritelot mnogu retko gi koristi, bidej}i ne mo`e da se bide krvodaritel ako pred s# ~ovekot koj daruva krv ne e potpolno zdrav.

So takov stav Asocijacijata izleze pred nadle`nite formi i strukturi vo Crveniot krst, Republi~kiot zavod za transfuziologija i imavme pove}e razgovori, pregovori i so nadle`nite od Ministerstvoto za zdravstvo za zadr`uvawe na beneficiite na krvodaritelite. Bevme edinstveni i uporni vo stavot i {est meseci bea prekinati site krvodaritelni akcii od site ~lenki na Asocijacijata od Skopje kako i od dr`avata. Rezultatot se po~uvstvuva i vo daden moment golema panika gi fati i vo Crveniot krst i vo Ministerstvoto za zdravstvo, iako ne bea mnogu raspolo`eni za predlozite od na{a strana. Na nekakov na~in se izborivme da se zadr`at minimalnite beneficii na krvodaritelite, iako istite treba{e da prestanat do sedmi oktomvri 2000 godina.

Za vakvata sostojba vo Crveniot krst velat deka poradi nemo`nosta da se organiziraat krvodaritelni akcii vo toj period se po~uvstvuva nedostatok na krv posebno vo poslednoto tromese~ie na dveiljaditata godina, a toa be{e i pri~inata {to taa godina ima{e i poslabi rezultati.

Eden od faktorite {to vlijaat vrz uspe{nosta ili pak motivacijata na ovie krvodaritelni akcii se i simboli~nite podaroci za krvodaritelite koi od minatata godina pove}e ne se daruvaat.

STIMULACIJA

So iznao|awe na zaedni~ko re{enie na site relevantni faktori odgovorni za razvoj na krvodaritelstvoto vo Republika Makedonija, Crveniot krst, Asocijacijata na krvodariteli, Republi~kiot zavod za transfuziologija i Ministerstvoto za zdravstvo kako i Fondot za zdravstveno osiguruvawe, be{e re{eno beneficiite koi gi u`ivaat krvodaritelite da ne se ukinat i tie so izvesni korekcii ponatamu da va`at. So tie odredbi vo delot na zdravstvenoto lekuvawe kaj op{t lekar, specijalisti~kiot pregled i bolni~koto lekuvawe od 30 dena, lekovite i ishranata kako i prethodnite pregledi koi opfa}aat rendgen-snimki, laboratoriski naodi, ultrazvuk, magnetna rezonansa kako i operacijata za vreme na toa lekuvawe se besplatni, a besplatni se i op{tite zabarski pregledi.

Za ovie ukinati beneficii Asocijacijata bara da se vratat na prethodnoto i vo toj kontekst gospo|a Evantija veli:

Asocijacijata ne prestanuva da se bori za vra}awe i na preostanatite beneficii za krvodaritelite zatoa {to smeta deka tie toa i go zaslu`uvaat. Ako ne se ispolnat na{ite barawa i kako {to se navestuva mo`no e ukinuvawe i na minimalnite beneficii za krvodaritelite {to smetam deka }e ima negativni reperkusii vo odnos na krvodaruvaweto, motiviraweto kako i napreduvaweto na krvodaritelstvoto. Kolku i da e human krvodaritelot, smetam deka treba da se motivira i da se stimulira takvata humanost.

Fondot za zdravstveno osiguruvawe ima doneseno podzakonski akti so koi se regulira ovaa materija, me|utoa po poni{tuvaweto od strana na Ustavniot sud na tie podzakonski akti, vo o~ekuvawe e donesuvaweto na zakon koj decidno }e gi ka`uva tie strukturi. Me|utoa, dodeka se donese toj zakon ovie izmeni {to bea doneseni vo me|uvreme prakti~no tie beneficii {to se sega vo optek imaat celosna va`nost.

HUMANOSTA

Vo vrska so privilegiite ili beneficiite koi treba da gi u`iva krvodaritelot, primarius d-r Milo{ Grubovi}, direktor na Zavodot za transfuziologija, objasnuva:

Krvodaritelot e pred s# humano lice i podadenata kapka krv za nego zna~i daruvawe `ivot. Toa e podadena raka na humanosta koja spasuva `ivoti. Op{testvoto treba da vodi gri`a i da gi izdvojuva vo edna posebna kategorija humani lu|e. Krvodaritelite, ako mo`e taka da se re~e, imaat odredeni beneficii, no vo taa smisla {to tie beneficii bi go stimulirale krvodaritelstvoto i negovoto napreduvawe i razvoj. Krvodaritelite koi, na primer, podarile nad deset pati krv se osloboduvat od participacija pri pregledot pri bolni~ko lekuvawe. Potoa po daruvaweto krv krvodaritelot se osloboduva 2-5 dena. Za privilegiite na krvodaritelite mnogu se diskutira{e i polemizira{e minatata godina so nekoi promeni vo zakonot. Me|utoa, Republi~kiot zavod za transfuziologija, Republi~kiot Crven krst kako i Ministerstvoto za zdravstvo, {to zna~i trite osnovni institucii zadol`eni za razvoj na krvodaritelstvoto vo Republika Makedonija, storija s# za tie beneficii za krvodaritelite da ostanat. Vo minatata godina proizleze taa ideja da se prekinat tie odredeni privilegii za krvodaritelite za {to reagiraa i samite krvodariteli, no s# se sredi i sega s# e po staro. I treba taka da ostane zatoa {to takvata humanost na lu|eto treba da se stimulira, zatoa {to krvta ne mo`e da se proizvede po nekoj tehnolo{ki na~in, nitu pak da se kupi. Edinstveno mo`e da se dobie od humani lu|e kako {to se krvodaritelite i od redovnite akcii koi gi organizira Crveniot krst na Republika Makedonija.

Vo zavisnost od toa kade rabotat i kade `iveat, krvodaritelite vo pogolemite rabotni organizacii se organiziraat vo osnovni organizacii na Crveniot krst. Daritelite od srednite u~ili{ta se organiziraat vo samite u~ili{ta, isto taka i fakultetite, a i mesnite zaednici vr{at organizacija na krvodaritelite. Vo kriznite meseci vo juli i avgust kako i januari i fevruari, ima potreba od organizirawe na vonredni akcii koi gi organiziraat i op{tinskite organizacii na Crveniot krst.

Spored strukturalnata podelba na Crveniot krst ima 34 op{tinski organizacii, edna Gradska organizacija kako i Republi~kata organizacija. Vo onie organizacii kade {to ima osnovni organizacii na Crveniot krst nema pote{kotii okolu organiziraweto i motiviraweto za krvodaritelni akcii, bidej}i samoto ~lenstvo go organizira seto toa, velat vo Crveniot krst. Vo posledno vreme, bidej}i pove}eto rabotni organizacii prestanaa so rabota, a pote{ko se vleguva vo privatnite firmi, se baraat novi mo`nosti za organizirawe na krvodaritelite.

Porano ima{e dru{tva na Crven krst vo bazata vo rabotnite organizacii, mesni zaednici, vo srednite u~ili{ta i na fakultetite. Nekade okolu devedesettite vo periodot na tranzicijata tie dru{tva ne se obnovija i sega sme vo pregovori tie da se obnovat, zatoa {to takvite dru{tva vsu{nost se prodol`ena raka na sorabotka. Takvata baza }e mo`e vo koja bilo organizacija da gi organizira akciite, da pomaga i da dejstvuva me|u lu|eto. Sega postojat asocijacii na krvodariteli vo nekolku rabotni organizacii vo grad Skopje i vo drugite gradovi {irum dr`avava, koi se pod organizacijata na Crveniot krst i mo{ne uspe{no sorabotuvaat. Me|utoa, tie asocijacii ne se dovolni zatoa {to ne se sekade formirani i zatoa nie postojano insistirame preku Sovetot za unapreduvawe na krvodaritelstvo na Republika Makedonija pri Republi~ki crven krst i preku Sovetot na grad Skopje isto taka pri gradski Crven krst da se formiraat dru{tva na Crveniot krst vo bazata i da se unapreduva krvodaritelstvoto onakvo kakvo {to treba da bide. Tie bazi ili dru{tva vo sekoe zdru`enie ili organizacija da go stimulira krvodaritelstvoto i drugite akcii kako {to e prva pomo{, spasuvawe i drugo, veli d-r Grubovi} vo vrska so organiziranosta na krvodaritelite.

So "Programata za razvoj i unapreduvawe na krvodaritelstvoto" ~ij nositel e Crveniot krst na Makedonija i koja vo tekot na mesec april treba da se donese, se o~ekuva da bidat zgolemeni beneficiite na krvodaritelite.