GOLEM BROJ MAKEDONCI VO "OSTANATI"

Vakviot tip sorabotka e vo ramkite na Proektot za za{tita na Ohridskoto Ezero, koj se ostvaruva od edinicite za sproveduvawe na istiot od albanska i makedonska strana.

Na sredbata, direktorot na ESP od Ohrid, Dejan Panovski, istakna deka vo idnina vakvata sorabotka bi trebalo da stane normalna komunikacija, bidej}i Ohrid i Pogradec se oddale~eni samo petnaesetina kilometri, a tolku malku se znae za mentalitetot od dvete strani, kako i za eknomskite, socijalnite i ekolo{kite problemi.

Ova vu{nost e u{te edna aktivnost vo ramkite na Proektot koja treba da poka`e deka na{iot model, za sorabotka okolu upravuvaweto so za{titata na Ohridskoto Ezero e model koj{to verojatno po zavr{uvaweto na Proektot }e poka`e deka mo`e da se primenuva i pri za{tita na drugite transgrani~ni resursi, istakna toj.

Pri posetata na Pogradec, novinarite ostvarija sredba i so Vilson Maku, zamenik-gradona~alnik na Pogradec i ~len na bordot direktori za za{tita na Ohridskoto Ezero.

Regionot na Pogradec ima 725 kvadratni kilometri i se nao|a vo jugoisto~niot del na Albanija. Gradot Pogradec, zaedno so okolinata, ima 85 iljadi `iteli, a samo vo gradot `iveat 35 iljadi gra|ani. Specifi~no za ovoj grad e toa {to po 1990 godina ima mnogu lu|e {to se doseluvaat od drugite mesta, a za sporedba mo`e da poslu`i i faktot {to vo {eesettite godini gradot broel 9.000 `iteli i ottoga{ navamu taa brojka postojano se zgolemuva. Kako {to potencira{e gospodinot Maku, od 35.000 `iteli na ovoj region vo Pogradec, navodno, Makedonci nema, no po{iroko, vo oblasta na Kor~a, Makedoncite se vo pogolem broj. Duri devet sela vo prespanskiot region se naseleni so makedonsko naselenie.

"Vidlivi" ekolo{ki problemi na bregot

Bunkeri na sekoj ~ekor

Vo Albanija ima dve organizacii na Makedoncite i toa organizacijata "Mir" i "Prespa". Spored soznanijata, vo prespanskiot region `iveat okolu pet iljadi Makedonci, koi ~isto go govorat makedonskiot jazik, a dobivaat i soodvetno obrazovanie, ni re~e direktorot na Edinicata za sproveduvawe na Proektot, Arijan Meroli.

Me|utoa, pri na{ite slu~ajni sredbi so pove}e `iteli na Pogradec mo`evme da se uverime vo sprotivnoto, odnosno deka vo Pogradec sepak ima Makedonci. Kako {to e poznato, a i kako {to ni potvrdija sogovornicite, so posledniot popis tie se zapi{uvaa vo grafata "ostanati".

Regionot na Pogradec, ima osum komuni, zaedno so Op{tinata "Pogradec", koja ima strate{ki dobra pozicija, bidej}i e na granicata Grcija i Makedonija, a se nao|a do Elabasan, koj e vo centarot na Albanija, istakna zamenik-gradona~alnikot Vilson Meku.

"Edna `ena koja ja kriela mi ja prodade ikonata stara pove}e od sto godini", direktorot na ARV televizija

Za sorabotkata pome|u dvete strani na lokalnite vlasti, gospodinot Maku istakna deka ima dobra sorabotka i vo interes na dvete strani e ~istoto Ezero, a preku takvata sorabotka da se ovozmo`at dobri pograni~ni odnosi.

Naselenieto vo ovoj del od Albanija prete`no se zanimava so zemjodelie, a kako {to ni ka`a i gospodinot Meku, mnogu od gra|anite se vo stranstvo, odnosno okolu 1.000 gra|ani od ovoj region se vo stranstvo.

Sepak, periodot na tranzicija i vo ovoj del na Albanija te{ko se realizira, taka {to bezraboticata i tuka vladee, 6.000 gra|ani se bez rabota, {to pridonesuva za finansiski i tehnolo{ki problemi.

Vo odnos na kriminalnite dejstva ili {vercot na droga, oru`je i belo robje, gospodinot Meku istakna:

Vo Pogradec ne e kako vo drugite gradovi vo Albanija i situacijata e ne{to pomirna, nema mnogu problemi so kriminalni dejstva, me|utoa ovaa situacija treba da se podobri.

Gradona~alnikot smeta deka situacijata od 1995 godina, pa navamu se podobruva, nema narkomani vo gradot i toa e dobro.

Sepak, za slobodata i ograni~enosta na dvi`eweto vo gradot se uverivme ve~erta koga `eleznite roletni na du}anite }e se spu{tat, policijata niz slabo osvetlenite ulici postojano patrolira, a po devet ~asot zamira sekakov `ivot niz ulicite.

Vo ovoj moment, gradot Pogradec se soo~uva so komunalni problemi, no glavniot problem e toa {to gradot nema urbanisti~ki plan za vo idnina. Dosega ovoj problem se re{aval parcijalno, no se planira do 2002 godina da se zavr{i eden golem urbanisti~ki plan za ovoj region.

Na patot kon Pogradec se nao|a "pro~istitelnata" stanica koja site otpadni vodi od gradot i okolinata, vklu~uvaj}i ja i fekalnata kanalizacija, bez nikakov tretman, osven pote{kite otpadoci se ispu{taat vo Ezeroto.

Neodminliv dekor pokraj Ezeroto se bunkerite, koi svedo~at za vremeto na Enver Hoxa i koi samo vo Pogradec gi ima 350, a vo cela Albanija - 750.000. Na patot {to vodi kon Lin se nao|a napu{teniot rudnik za cink i fero-nikel ~ie jalovi{te te{ko 300.000 toni demne na samiot ezerski breg, nosej}i vo ohridskite vodi te{ki metali i pridonesuva za negovoto zagaduvawe. Pokraj nebroenite bunkeri kraj ezerskiot breg, koi gi ima vo razni golemini i formi, se sre}avaat i mnogubrojni ugostitelski objekti smesteni na samiot breg, koi isto taka go zagaduvaat bregot na Ezeroto.

Pogradec ima seriozni problemi so kanalizacijata i so vodovodot, istakna gospodinot Meku. Po nekolku godini veruvam deka }e se realiziraat dva golemi proekta koi se zacrtani, a toa se izgradba na novata kanalizaciska mre`a i Kolektorskiot sistem kako i Proekt za izgradba na vodovodnata mre`a koj garantira deka 24 ~asa }e ima dovolno voda vo gradot. Sega vodata ja ima na periodi, bidej}i mre`ata e zastarena i neophodna e nejzina rekonstrukcija.

Vo ramki na Komponentata "A" od Proektot za za{tita na Ohridskoto Ezero od dvete strani pred edna godina e potpi{an Dogovor za za{tita na ribniot fond, vremetraweto na ribolovnata sezona, kako i alatite {to treba da se koristat pri ribolovot.

Sega e poinaku. Od 650 kaj~iwa {to vleguvaa prethodno, sega vleguvaat devedeset i celosno se po~ituva vremetraeweto na ribolovnata sezona, ni re~e gospodinot Meku.

Me|utoa, sostojbata kako {to mo`evme da zabele`ime e poinakva, bidej}i vo ovoj period i pokraj zabranata, sepak ima{e ribari niz Ezeroto, a lokalnoto naselenie duri i ja prodava fatenata riba pokraj patot koj vodi do Lin.