AKADEMSKI ESAPI NA SMETKA NA IDNITE STUDENTI

Poslednata odluka na Skopskiot univerzitet za namaluvawe na participacijata ja donese Rektorskata uprava po predlog na rektorot Aleksandar An~evski, iako taa ne gi zadovoli barawata na site fakulteti, bidej}i za nea ne glasaa Pravniot, Ekonomskiot, Medicinskiot i fakultetite za likovna i za muzi~ka umetnost. So ovaa odluka ostanuva kvotata za nacionalnostite, a vo dr`avnata besplatna kvota }e se zapi{at 4.300 novi studenti.

Vladata ne odgovori na predlogot na dvata univerziteta site studenti da bidat zapi{ani besplatno so buxetska pomo{ od okolu pet milioni germanski marki, ja obrazlo`i odlukata rektorot An~evski i pobara od fakultetite razumno da ja namalat participacijata. Toj ne go prifati predlogot na Trajan Gocevski, dekan na Filozofskiot fakultet, Upravata da ja razgleda mo`nosta nekoi fakulteti da vovedat linearna participacija, po svoja procenka i re~e deka toa bi pretstavuvalo rascep na Univerzitetot i vra}awe ~ekor nanazad.

Namaluvaweto na participacijata be{e pri~ina za burna rasprava i so ultimatumi od strana na nekoi fakulteti. Taka, Pravniot i Ekonomskiot fakultet (na koj ovaa godina vo dr`avnata kvota }e se zapi{at 320, a vo privatnata 400 studenti) go uslovija namaluvaweto na participacijata so dve barawa, a toa e da se izbri{e odredbata so koja studentite od privatnata kvota se osloboduvaat od pla}aweto participacija so navremeno polagawe na ispitite i vo konkursot da bide vnesena odredba so koja slabite studenti od dr`avnata kvota preminuvaat vo kvotata so participacija. Vo sprotivno, tie se zakanija so bojkotirawe na namaluvaweto na participacijata, na {to rektorot gi predupredi deka fakultetite se dol`ni da ja po~ituvaat odlukata na Senatot ako ne sakaat da snosat posledici od nivnoto nepo~ituvawe.

Na odlukata na Univerzitetskiot senat se sprotivstavija Prirodno-matemati~kiot i Filolo{kiot fakultet, kako i Rudarsko-geolo{kiot fakultet od [tip.

Me|utoa, vo sekoj sekoj slu~aj pobedi univerzitetskata avtonomija i lakomosta na skopskite profesori za smetka na plitkiot xeb na idnite akademski gra|ani, koi namesto zaedni~ki i so edinstveni sili da se borat za ostvaruvawe na svoite ustavni prava, s# pove}e zali~uvaat na "mali politi~ari". Vo izminatiov period se javi dvojstvo i vo nivnite redovi, pa taka na povidok e rascep vo Unijata na sredno{kolcite koi se zastapuvaat za razli~ni i sprotivstaveni barawa. Dodeka ednite baraat sloboden upis i linearna {kolarina od najmnogu 300 germanski marki, drugite se onie "vistinskite" koi gi preferiraat dr`avnite kvoti. Vistinski haos od barawa i stavovi, vo koi se ~ini s# pove}e mesto zazema politikata, pa taka i vo Unijata na sredno{kolcite postoi pozicija i opozicija, so prepukuvawa vo klasi~en "politi~arski `argon".

No, najzasegnati se roditelite na idnite studenti koi uporno, preku novoformiraniot Inicijativen odbor, se obiduvaat da se izborat za ukinuvawe na priemnite upisi i participacijata, odnosno se obiduvaat da go obezbedat ustavno zagarantiranoto pravo za ednakvost na nivnite deca.

Idejata za formirawe na Inicijativen odbor za ukinuvawe na priemnite ispiti na univerzitetite vo Republika Makedonija se pojavi vo vakva forma vo kakva {to sega funkcionira na ~asovite po t.n. retorski ve`bi na `enskite studii vo Sojuzot na organizaciijata na `enite vo Makedonija. Jas se vklu~iv vo toa poradi sopstvenite dosega{ni individualni projavi, okolu toa deka priemnite ispiti se nelogi~ni, deka ne go merat vistinskoto znaewe. Individualno sum nastapuvala so ovie idei, no sega ovie ve`bi go sozdadoa toj minimum za da se napravi grupa, zatoa {to smetame deka gra|anskite inicijativi se ne{to {to e logi~no vo edno demokratsko op{testvo, toa nedostasuva kaj nas i zatoa se osmelivme da napravime Inicijativen odbor. Ne sme registrirani, toa e ne{to {to ni go zabele`uvaat drugite, no mislam deka e apsurd, bidej}i nikoj od Odborot ne misli da pravi politi~ka kariera, nitu pak jas planiram da bidam negov do`ivoten pretsedatel. Mojata ideja e ovoj Odbor da uspee vo svojata inicijativa i da se ukine {to poskoro i da se razlee vo obi~ni roditeli {to }e si `iveat so svoite deca najnormalen `ivot, objasnuva Jadranka Vladova, pretsedatel na Inicijativniot odbor i docent na Filolo{kiot fakultet "Bla`e Koneski" od Skopje.

Nivniot nastap pred mediumite se odnesuva{e na nekolku to~ki, a toa e deka vakvata selekcija preku priemnite ispiti gi diskriminira gra|anite, deka tie se staveni vo pozicija da im se ukine edno mnogu va`no ustavno pravo, ramnopravnost vo pristapot kon obrazovanieto. Smetame deka ne e demagogija da go barame toa i vo dene{no vreme toa e mnogu pova`no, bidej}i gi znaeme sostojbite, otkolku da insistirame na vrabotuvawe po sekoja cena. Obrazovan ~ovek }e mo`e i da gi razbere pri~inite za sopstvenata nevrabotenost i plus so toa {to go osvoil sistemot na obrazovanieto da se snao|a na sekakov na~in i da go ispolzuva toa obrazovanie {to ve}e go ima. Toa ne zna~i i garancija za soodvetna upotreba na toa obrazovanie, no vo sekoj slu~aj, takov ~ovek nema da ostane nesre}en, nezadovolen i nerealiziran. Nema da bide stoprocentno i najdobro realiziran, no delumno }e mo`e da go iskoristi toj potencijal {to go ima, veli Vladova.

Tie smetaat deka dosega{nata upisna politika e diskriminira~ka vo odnos na onie nacionalni kvoti koi postojat, bidej}i toa e apsolutno apsurd vo edno gra|ansko obrazovanie kade {to nacionalniot klu~ ne treba da igra nikakva uloga, tuku treba ramnopraven pristap i ednakvi prava kon pristapot vo obrazovanieto i deka tie kvoti se degradira~ki.

Mnogu va`en element e socijalniot aspekt, iako toj ne bi bil presuden, bidej}i postojat i objektivni kriteriumi. Participacijata e previsoka, nemotivirana i navistina ne gi pokriva realnite tro{oci, zatoa {to ne nudi specijalen tretman za onie studenti koi ja ispolnuvaat, zna~i ne menuva ni{to. Vo izminative nekolku godini ne se slu~ilo ni{to so vlo`uvawe na taa participacija, ne se izgradeni novi kapaciteti, ako ve}e se smeta na priliv na novi studenti. Zna~i, ednostavno vo kvalitetot koj go dobivaat tie studenti ne gledame nikakva razlika, {to e sosema nelogi~no, bidej}i argumentot na Univerzitetot deka "nema mesto" apsolutno ne e ispolnet. Ili ima mesto bez pari ili nema mesto i so pari. Istite principi treba da va`at. Vo taa smisla, smetame deka socijalniot aspekt e ne{to {to ja otslikuva realnata situacija, no ne e vistinskiot motiv, istaknuva Vladova.

Smetame deka mladite lu|e koi doprva treba da startuvaat vo obrazovanieto se vistinski mazohisti ako sakaat da pla}aat, veli Vladova. Poa|aj}i od ovie idei koi sega gi zastapuvam, jas sekoga{ svoeto odnesuvawe }e go potkrepam. Ako velam deka nema problem so termini, so broj na ~asovi, zna~i deka bi prezela obvrski nad sega{nata. Dali takvo ne{to treba da se bara od studentite, dali onie {to se zastapuvaat za pla}awe bi se soglasile samite li~no da pla}aat. Toa e mnogu va`no pra{awe. Ako toa go ras~istime i ako trgneme od ona {to samite bi go napravile, toga{ bi se soglasila so razumnosta na tie tvrdewa, a vaka izgledaat mnogu simptomati~no.

Ne sakam da potcenuvam nitu edna prethodna faza od obrazovanieto. Duri mislam deka statusot na moite kolegi od prethodnite fazi doprva treba da se razgleduva, osobeno osnovnoto obrazovanie kade {to se po~nuva od nula. Obrazovanieto treba sinhroni~no, vo site etapi da se reorganizira, bidej}i fakt e deka vo 21 vek imame niza neotpornosti, anahronizmi vo obrazovanieto i ako sme zagri`eni za nego, treba ne{to i da storime. Dol`ni sme da ja napravime taa selekcija na zapi{anite studenti u{te vo prvata godina od fakultetskoto obrazovanie. Osnovnata motivacija na ova prote`irawe na slobodni upisi i ukinuvaweto na priemnite upisi e taa {iroka konkurencija i mo`nost da se selektira na vistinski na~in. Zna~i, vo prva godina }e se napravat zasileni i specifi~ni proverki na zapi{anite studenti, {to vo sekoj slu~aj povlekuva zgolemen anga`man na op{testvoto, no i na samite nastavnici. Mo`ebi }e zvu~i nevkusno, no ako im ponudite kompenzacija za takov anga`man, mnogumina }e se soglasat. Toa mo`e da se napravi so kapacitetot so koj raspolagaat fakultetite, no isto taka treba da se obnovi i podmladi kadarot, {to }e ovozmo`i i novi vrabotuvawa, dodava Vladova.

Inicijativniot odbor planira da gi iskoristi site legalni sredstva, od pritisok vo javnosta, obra}awa preku mediumite do sudska razvrska. Iako realniot iznos za {koluvawe varira od eden do drug fakultet, ako se sobere mehani~ki ona {to ve}e go pla}aat studentite na t.n. "besplatni studii", ~lenovite na Odborot smetaat deka }e bide dovolen, odnosno dveste germanski marki da bide granicata, {to spored niv, e objektivno i prifatlivo.