|
POLITIKA Diskriminacija na makedonskata vlast i Zapadot RAZLI^EN AR[IN ZA MALCINSTVATA! Pi{uva: @aklina MITEVSKA
R epublika Makedonija e zemja vo koja malcinstvata imaat ogromni prava kako vo retko koja druga dr`ava vo svetot. Iako na{iot Ustav predviduva ednakvi prava za nacionalnostite, praktikata poka`uva deka aktuelnata vlast e preokupirana samo so barawata na edno malcinstvo. Albancite so poddr{ka od me|unarodnite faktori, po s# izgleda, se najprivilegiranoto malcinstvo kaj nas. Nivnite barawa gi nadminuvaat site ustavni i zakonski ramki. Albancite se zastapeni vo site institucii na na{ata dr`ava i imaat svoi pretstavnici vo Parlamentot. A so t.n. "[tulov univerzitet" me|unarodnata zaednica forsira edno malcinstvo. Tokmu poradi pregolemata nametlivost i pregolemoto vnimanie kon albanskoto malcinstvo, preostanatite malcinstva vo Makedonija (Srbite duri ne se ni spomnati vo Preambulata), se ~uvstvuvaat kako gra|ani od vtor red.[to ako i preostanatite malcinstva pobaraat univerzitet na svoj jazik?! ]e ima li Makedonija prostor i pari za tolku mnogu univerziteti?! Dali me|unarodnata zaednica }e mo`e, osven ovoj [tuloviot, da finansira i drugi?! Popusto me|unarodnata zaednica veli deka e za za`ivuvawe na me|uetni~kiot dijalog i za ednakov tretman na nacionalnostite, koga taa im izleguva vo presret samo na Albancite, a kon drugite se odnesuva kako da ne postojat. Odnosno, Zaednicata kon makedonskite Albanci se odnesuva kako majka, a kon drugite malcinstva kako ma}ea. Tokmu zatoa normalno e, a i neophodno, me|unarodnata zaednica vo idnina da ima ist ar{in za site malcinstva vo Republika Makedonija. FORSIRAWE NA ALBANSKOTO MALCINSTVO Srbite, iako se vo ramnopravna polo`ba so preostanatite gra|ani vo Makedonija, vo odnos na ustavnata polo`ba se ~uvstvuvaat kako gra|ani od vtor red. Gi nema vo Preambulata na makedonskiot Ustav, a osven toa, kako {to velat, gi nemaat site prava koi proizleguvaat od Ustavot. Nie sme okolu 42.000 Srbi. Toa {to Ustavot predviduva dokolku nacionalnosta ima nad 52.000 - 53.000 pripadnici, duri toga{ da imaat svoj pretstavnik vo Parlamentot, ne e vo red. Vo porane{nite jugoslovenski republiki toa e re{eno na drug na~in. Bez ogled na brojot na pripadnicite na nacionalnosta, sekoja nacionalnost si ima svoj pretstavnik vo Parlamentot, veli g. Dragi{a Mileti}, pretsedatel na Demokratskata partija na Srbite vo Makedonija. Vo odnos na mediumite, kako {to veli g. Mileti}, Srbite se vo katastrofalna sostojba. Tie dosega ne dobile nikakvi sredstva od Vladata. Poradi vakvata diskriminacija, }e se `alat i kaj doma{nata i kaj me|unarodnata javnost, no svoite barawa }e gi prosleduvaat niz instituciite na sistemot. Promena na Ustavot ne bi trebalo da se slu~i vo ovoj moment, no ako se menuva, toga{ treba da se vmetnat Srbite vo Preambulata, veli gospodinot Mileti}. Me|unarodnata zaednica pravi [tulov univerzitet, a nie go nemame ona {to nam so zakon ni e predvideno. t.e. predu~ili{no, osnovno i sredno obrazovanie na svoj jazik. Na{e barawe e i da imame svoja programa na MRTV, a ne samo emisijata "Vidik", koja se dava vo nepogodno vreme. No, i Vlasite vo Republika Makedonija se ~uvstvuvaat zapostaveni. Niv gi nema ili mnogu retko gi ima vo instituciite na na{ata dr`ava. Nemaat svoj pretstavnik vo Parlamentot. Dva ~asa obrazovanie na vla{ki jazik niz u~ili{tata vo dr`avava, spored niv, ne se dovolni. Tie neodamna formiraa svoja partija, koja }e se bori za nivnite interesi. Programata na vla{ki jazik na MRTV zapo~nuva vo 14,30 ~asot vo nepogodno vreme koga lu|eto se na rabota. Ako tretata programa na MRTV bide nameneta za nacionalnostite, toga{ treba da se ovozmo`i ednakvo traewe na programata za site, veli Mitko Kostov, pretsedatel na partijata na Vlasite od Makedonija. So [tuloviot univerzitet me|unarodnata zaednica forsira edna nacionalnost. Zo{to na primer toj univerzitet ne se otvore{e vo [tip, Bitola. Mora{e li da bide vo Tetovo?! Vo Albanija ima mnogu Vlasi, no tie tamu nemaat nikakvi prava. Ako Evropa saka da n# evropeizira, toga{ neka ovozmo`i obrazovanie za site nacionalnosti. Zo{to na primer da ne bideme edna [vajcarija? Vlasite mnogupati dosega barale od premierot Georgievski i od pretsedatelot Trajkovski da bidat informirani za site poseti od nadvor, a najverojatno }e pobaraat i sredba so Maks van der [tul, komesarot za nacionalni malcinstva. Vlasite nemat topovi i pu{ki. Svoite barawa }e gi ostvaruvame niz instituciite na sistemot so miroqubiva politika. Nie sme lojalni gra|ani na ovaa dr`ava i nemame druga rezervna zemja, zaklu~uva g. Kostov. "[TUL" ZA SITE! Turcite kako nacionalnost vo Republika Makedonija nemaat kompleks deka se gra|ani od vtor red. Tie se najlojalni gra|ani na ovaa dr`ava, kako {to veli Erdogan Sara~, pretsedatel na Demokratskata partija na Turcite i so makedonskiot narod nikoga{ nemale problemi. Na{ite barawa proizleguvaat od Ustavot i zakonite. Na{ite mediumi se pod kontrola na dr`avata. Eden ipol ~as programa na MRTV na turski jazik ne e dovolna. Pet ~asa programa na radio koe se slu{a samo vo oddelni delovi na Makedonija, isto taka ne e dovolno. Imame eden vesnik, koj izleguva tri pati nedelno i ne e nitu dneven, nitu nedelen. Insistirame "Birlik" da stane dneven vesnik finansiran od Vladata, da se uredi turskata redakcija za da ne dobivame zastareni informacii, veli gospodinot Sara~. Vo ruralnite sredini kade `ivee turskoto malcinstvo, kako {to objasnuva g. Sara~, obrazovanieto od prvo do ~etvrto oddelenie e na turski jazik, a potoa se ostavaat turskite deca bez obrazovanie, {to ne e vo soglasnost so Ustavot, bidej}i Ustavot predviduva nastavata od osnovnoto do srednoto obrazovanie da se izveduva na jazikot na nacionalnosta. Sostavot na Parlamentot mo`e da go so~inuvaat od 120 do 130 pratenici. Ako Makedonija e edna izborna edinica, objasnuva g. Sara~, t.e. ako go vovede proporcionalniot model i ako od 300.000 pripadnici od nacionalnostite, 100.000 se Turci, toga{ Turcite treba da imaat svoj pretstavnik vo Parlamentot, odnosno vo Parlamentot da se primenuva nacionalna kvota. Vo soglasnost so Ustavot i zakonite barame da se vovedat paralelki na turski jazik vo Ohrid, Radovi{, Debar. Vo Zapadna Makedonija se vr{i asimilacija na turskoto naselenie, a so [tuloviot univerzitet se forsira edna nacionalnost. Vo ~isto turskite sredini nastavata treba da se izveduva na turski jazik so turski u~iteli. Na{e barawe e i del od onie koi }e go sproveduvaat popisot da bidat Turci, dodava g. Sara~. Ako me|unarodnata zaednica saka Makedonija da go zadr`i konceptot na "multi" toga{ neka ne forsira samo edno malcinstvo. Ustavot predviduva prava za nacionalnostite, no konkretno toa za nas e daleku od realnosta. Na{ite barawa }e gi ostvaruvame vo instituciite na sistemot bez posredni{tvo, bidej}i smetame deka sme lojalni gra|ani. Romite vo Makedonija imaat elektronski mediumi na romski jazik i eden pe~aten. Dva pati na MRTV imaat programa na svoj jazik, iako toa ne e dovolno, kako {to veli g. Amdi Bajram, pratenik od Sojuzot na Romite. No, problemot }e si go re{at vo Sobranieto so programata za nacionalnostite. Nas n# ima vo Preambulata na Ustavot. Toa {to imame eden pratenik vo Sobranieto e vo soglasnost so romskoto izbira~ko telo. Ne znaeme kolku pratenici Romi }e imame vo Parlamentot koga bi se vovel proporcionalniot model, odnosno koga Makedonija bi bila edna izborna edinica. Nie ne se ~uvstvuvame kako gra|ani od vtor red, veli g. Bajram. Vo vrska so pra{aweto za [tuloviot univerzitet, Amdi Bajram veli: Nam ni treba univerzitet kade {to Romite bi u~ele na pet stranski jazici za da mo`at da se integriraat vo Evropa. So ogled na nenasitnosta na albanskite barawa vo dr`avava, samo po sebe se nametnuva pra{aweto {to }e se slu~i ako site malcinstva kaj nas go pobaraat ona {to go baraat Albancite. Dali i tie }e pobaraat da bidat proglaseni za "dr`avotvorni narodi"?! Kolku narodi toga{ bi `iveele vo Republika Makedonija i ima li prostor za ponatamo{no delewe na ovaa ve}e raspar~ena zemja?! Ostvaruvaweto na barawata na Albancite bi zna~elo razgoruvawe na u{te pogolem konflikt vo koj bi bile vklu~eni i drugite nacionalnosti. Makedonija toga{ bi bila vovle~ena vo edna haoti~na, pa duri i bezizlezna situacija. |
|