ZA@IVUVAWETO NA STARITE RASNI RIVALSTVA NA BALKANOT

[to se odnesuva do golemite sili, postojnata izvorna dokumentacija go potvrduva vo osnova nivnoto pozitivno interesirawe za Makedonija i Makedoncite kako narod.

Vistinata za postoeweto na makedonskata nacija kako realnost mo{ne retko dopira{e do po{irokata me|unarodna javnost, osven vo slu~aite koga diplomatskite, voenite, politi~ko-ekonomskite i drugi pretstavnici na golemite sili treba{e da ostvarat nekoi svoi celi na Balkanot.

Treba da se istakne deka Francija - toa go poka`uva oficijalnata dokumentacija - gi tretira trite dela na Makedonija kako integralna celina ne samo vo geografski, tuku i vo etni~ki i op{testveno-ekonomski pogled.

Pra{aweto za nacionalna posebnost na Makedoncite i nivnoto pravo na obedinuvawe vo samostojna dr`ava ili vo ramkite na ju`noslvoenskata federacija e naglaseno prisutno kon krajot i po Vtorata svetska vojna. Toa mo{ne slikovito go iznesuva francuskiot diplomatski pretstavnik vo Bugarija, Mi{el Lue, vo izve{tajot do ministerot za nadvore{ni raboti na Francija @or` Bido vo 1947 godina:

"... Situacijata osetno }e se podobri so sozdavaweto uslovi za realizacija na edna balkanska federacija vo koja Makedonija bi egzistirala kako izdvoena dr`ava. So podelbata me|u Bugarija, Jugoslavija i Grcija, Makedonija e li{ena od mo`nosta da se razviva ekonomski i duhovno, taa prodol`uva da bide izvor na rivalstvo me|u ovie zemji. Eve zo{to ova re{enie mo`e da go smiri Balkanot i da go garantira mirot, a toa e sozdavawe na edna nezavisna Makedonija, ~ij glaven grad Solun bi bil proglasen za sloboden grad i Makedonija bi stanala vistinska vrska na prijatelstvo i razbirawe me|u balkanskite narodi. Samo edna nezavisna Makedonija mo`e da bide centar okolu koj bi mo`ela da se izgradi dopolnitelno edna balkanska federacija. Ova re{enie e obedinuvawe na Makedonija od Egejska, Vardarska i Pirinska vo edna dr`ava".

Ovoj izve{taj na Mi{el Lue so naslov "Makedonskoto pra{awe - rezime od razgovorot na Mi{el Lue so Sprostranov, generalen sekretar na Ministerstvoto za informacii na Bugarija", e prosleden na razgleduvawe i prou~uvawe do Ministerstvoto za nadvore{ni raboti na Francija.

Vakvite sogleduvawa, ocenki i proekti za re{avawe na makedonskiot nacionelen problem ne se osameni i edinstveni. Naprotiv, tie se prisutni kon krajot na Vtorata svetska vojna i neposredno po nea vo pregovorite i dogovorite pome|u Stalin, Tito i Dimitrov vo vrska so sozdavaweto na ju`noslovenska federacija, vo koja bi bila vklu~ena i Albanija kako neslovenska zemja. Vakvite proekti za sozdavawe na balkanska federacija naidoa na sprotivstavuvawe i reakcija, posebno kaj Velika Britanija i Grcija. Spored francuskiot ambasador vo London, Rene Masigli, od po~etokot na fevruari 1945 godina, gr~kata Vlada, preku svojot ambasador vo Anglija, pred Forin ofis-ot ja iznesuva svojata voznemirenost od sozdavawe na makedonska dr`ava vo ramkite na Jugoslavija i eventualnata opasnost od nejzinoto pro{iruvawe i sozdavawe na t.n. Velika Makedonija.

Vo eden francuski dokument od 30 noemvri 1945 godina, pod naslov "Jugoslavija denes i makedonskoto pra{awe" se iznesuva deka vo egejskiot del na Makedonija, odnosno Severna Grcija "`iveat preku 200.000 Makedonci, koi imaat literaturen jazik i stara kultura".

Pra{aweto za ostvaruvawe na nacionalnite prava na makedonskiot narod vo Egejska i Pirinska Makedonija e razgleduvano na Pariskata mirovna konferencija (odr`ana od 29 juli do 15 oktomvri 1946 godina), vo ramkite na jugoslovensko-gr~kite i jugoslovensko-bugarskite terotorijalni razgrani~uvawa.

Ocenkite za sostojbata na nacionalnite prava na Makedoncite se izneseni i vo izve{tajot na francuskiot konzul vo Skopje od 31 dekemvri 1947 godina: "... vo Pirinska Makedonija ima 250.000 `iteli, 40.000 se emigranti dojdeni od Egejska Makedonija, a drugite se `iteli na zemjata. Ima okolu 25.000 muslimani. Vo kulturen pogled Pirinska Makedonija e dosta naprednata ima u~ili{ta vo site sela i gimnazii vo site centri, a vo Gorna Xumaja ima nacionalen makedonski teatar, ovaa godina (1947 - m.b.) nastavata se izveduva na makedonski jazik i istorija na makedonski... naselenieto vo mnozinstvo go so~inuvaat Makedonci i poslednava godina (1947-m.b.) vo Bugarija 75 otsto od naselenieto od Pirinska Makedonija se deklarira kako Makedonci, nasproti monarhofa{isti~kata opozicija, koja e neprijatel na makedonskiot narod i koja se sprotivstavi na sozdavaweto na nova ju`noslovenska nacija {to bi imala ednakvi prava".

Ovaa kulturna avtonomija be{e eden od najsu{testvenite rezultati na novoto bugarsko op{testvo, zasnovan vrz Bledskata spogodba me|u Tito i Dimitrov od prvi avgust 1947 godina. Po ovaa spogodba, kulturnata i ekonomskata sorabotka me|u Jugoslavija i Bugarija dobi novi formi i dimenzii so priznavaweto na nacionalnoto pravo od bugarska strana na makedonskiot narod od Pirinska Makedonija. Me|utoa, razvojot na vakvite dobrososedski odnosi, iako se razviva so mo{ne zabrzano tempo, bea kratkotrajni i nabrgu prekinati.

Toa be{e periodot od 50-tite godini, poto~no neposredno po donesuvaweto na Rezolucijata na Informbiroto od juni 1948 godina. Vo narednive godini duri se ode{e dotamu {to vo avgust 1951 godina, spored francuskiot diplomatski pretstavnik vo Sofija, usledila naredba od Stalin do pretsedatelot na Bugarija, ^ervenkov, "da se podgotvi voena akcija protiv Makedonija i Jugoslavija po{iroko bez potkrepa na Crvenata armija" vo po~etnata faza, a kako prethodnica na toj ~in u{te vo tekot na istata godina od begalcite prete`no od Vardarska (NR Makedonija) e obrazuvana vo Bugarija "Makedonska legija, a makedonski komiteti se formirani vo site gradovi na Bugarija..". Po smrtta na Stalin, vo mart 1953 godina, doa|a do izvesen presvrt vo me|usebnite odnosi, spored doverlivite izve{tai na francuskiot ambasador vo Sofija, @an Bodie, i francuskiot konzul vo Skopje - Moris Mi{elo, isprati do francuskoto Ministerstvo za nadvore{ni raboti vo Pariz. Vo niv, me|u drugoto, se podvlekuva: "... izgleda za~uduva~ki {to velika Makedonija e prisutna vo du{ite na site... postoeweto na makedonskata nacija zna~i prevedeno velika Makedonija". Spored francuskiot diplomatski pretstavnik vo Skopje, do natamo{no zbli`uvawe ne dojde poradi negativniot stav na najvisokoto jugoslovensko rakovodstvo. Nego go iznel Edvard Kardeq pri sredbata so L. Koli{evski i makedonskiot dr`avno-partiski vrv na 15 dekemvri 1954 godina vo Skopje. Edvard Kardeq ostro go kritikuval makedonsko-bugarskoto zbli`uvawe ocenuvaj}i go kako "nekontrolirano i izvor na opasnosti za Federativnata Republika (se misli na Jugoslavija m.b.) Pokraj drugoto, za vakvoto svrtuvawe na jugoslovenskoto rakovodstvo pridonese i potpi{uvaweto na Balkanskiot pakt od 28 fevruari 1953 godina me|u Turcija, Jugoslavija i Grcija, a po inicijativa i pod vlijanie na zapadnite zemji. Novonastanatite okolnosti mo{ne negativno se odrazija vo ostvaruvaweto na nade`ite i streme`ot na makedonskiot narod od Vardarska Makedonija i Pirinska Makedonija za obedinuvawe i zaedni~ki `ivot vo edna dr`ava - NR Makedonija.

Porane{na Jugoslavija i nejzinoto dr`avno partisko rakvodstvo delumno, a vo oddelni periodi i vooop{to ne vodele smetka za ostvaruvawe i za{tita na nacionalnite prava na Makedoncite vo Egejska i Pirinska Makedonija i vo Albanija. Edvard Kardeq, kako rakovoditel na Sektorot za me|unarodni pregovori i dogovori na Jugoslavija, po Vtorata svetska vojna ne poka`a nikakva aktivnost da go postavi makedonskoto nacionalno pra{awe, a kamoli da se zastapuva za negovo re{avawe. Toa {to Mo{a Pijade na Pariskata mirovna konferencija go postavi pra{aweto za polo`bata na Makedoncite vo sosednite zemji e pove}e rezultat na negovata samonicijativa, otkolku generalen stav na jugoslovenskata delegacija. Pra{aweto na Makedoncite vo Egejska Makedonija na Pariskata mirovna konferencija ne be{e postaveno kako poseben problem, iako od NR Makedonija vo sostavot na delegacijata na porane{na Jugoslavija u~estvuvaa i dvajca makedonski pretstavnici: Dimitar Vlahov, kako ~len i Blagoja Haxipanzov, kako sovetnik.

So cel da go izmenat etni~kiot sostav vo Egejska Makedonija, neposredno po Vtorata svetska vojna, gr~kite vlasti pristapija kon teror, progoni i fizi~ko istrebuvawe na makedonskoto naselenie. Nositel i organizator na ovie progoni be{e oficijalnata gr~ka vlast. Del od makedonskoto naselenie e ubien, a del, za da go spasi svojot gol `ivot, prinuden e da gi napu{ti rodnite ogni{ta i da prebegne vo Jugoslavija, Bugarija i drugi evropski i prekuokeanski zemji. Dimenziite na terorot {to go sproveduvaa gr~kite vlasti mo{ne slikovito se izneseni vo ekspozeto na ukrainskiot delegat na Pariskata mirovna kofnerencija, Manuilski, podneseno na 24-tata plenarna sednica na konferencijata vo avgust 1946 godina. "Smetame, me|u drugoto, deka `rtvi na progonite vo Grcija se albanskoto, bugarskoto i makedonskoto malcinstvo. Sega iljada lica, stravuvaj}i od istrebuvawe, baraat zasolni{te vo Albanija, Bugarija i Jugoslavija. Nema somnenie deka za`ivuvaweto na starite rasni rivalstva na Balkanot }e dovede vo ovoj region da se transformira Balkanot vo edno `ari{te i da ja komplicira me|unarodnata situacija.

Spored 15-dnevniot kombiniran izve{taj na Intelixens servis za Grcija od 19.3. 1947 godina za situacijata vo gr~ka Makedonija "... nema dokazi deka se izmenuva sostojbata, koja ja dr`at partizanite". Vo nego pokraj drugoto ne se izostava ili premol~uva profa{isti~kiot karakter na gr~kata vlada, a posebno terorot i represaliite {to gi sproveduva{e nad neza{titenoto makedonsko naselenie.