KULTURA

Proekt za Starata skopska ~ar{ija

O@IVUVAWE NA NAJSTARIOT ORIENTALEN SPOMENIK

Pi{uva: Marina STAMENKOVA

  • Na prostorot od Daut - pa{iniot amam do Bitpazar, do rekata Serava na istok i crkvata "Sveti Spas", odnosno xamijata "Mustafa pa{a" kon zapad, se protega Stariot grad, poznat kako Stara skopska ~ar{ija
  • Celite na Proektot "Revitalizacija na Starata skopska ~ar{ija" se podobruvawe na globalnata komunikacija so drugite delovi, povrzuvawe me|u etnosite so namera da se izbegne procesot na izolacija i getoizacija na ovie prostori, a ne pomalku va`na e i idejata za sozdavawe uslovi za kulturno povrzuvawe na razli~nite etni~ki grupi

Prepoznatliviot beleg na Starata skopska ~ar{ija se tesnite kaldrmesti uli~ki, malite zanaet~iski du}ani, avtenti~nite gradbi i pove}e kulturno - istoriski spomenici {to ja ~inat edinstvena na ovie prostori. Taa pretstavuva edna od najgolemite i najza~uvani orientalni ~ar{ii na Balkanot i istovremeno e srceto na nekoga{no staro Skopje, gradot pod Kaleto. Kako kulturno-istoriski spomenik od neprocenlivo zna~ewe, stariot grad nesomneno pretstavuva edinstven arhitektonski kompleks od minatoto i `iv dokument za raste`ot na glavniot grad.

Sega{nata sostojba na ^ar{ijata samo go doka`uva faktot deka Stariot grad poleka, no sigurno izumira. Jazot pome|u razli~nite etnosi i verski konfesii s# pove}e se prodlabo~uva i ^ar{ijata s# pove}e se izolira od centralnoto jadro pretvoraj}i se vo geto, iako e vo centralniot del na Skopje.

STARITE ZANAETI

Fizionomijata na ^ar{ijata sekojdnevno s# pove}e se menuva. Se urivaat starite du}an~iwa i na nivno mesto se gradat objekti koi najmalku se vklopuvaat vo izvorniot ambient. Isto taka, na periferijata vo izminatiot period niknaa nekolku sovremeni objekti koi go ote`nuvaat pristapot i go naru{uvaat nejziniot izgled.

Tesnite uli~ki vo ^ar{ijata

Stara ku}a vo centarot na ^ar{ijata

Takvata sostojba pred s# se dol`i na nemawe plansko re{enie vo poslednite triesetina godini poradi {to ovoj lokalitet nema infrastruktura i kanalizaciona mre`a. Vo detalniot urbanisti~ki plan donesen pred edna godina se nudi za{tita na spomenicite na kulturata od ponatamo{no degradirawe i otvora mo`nost neminovnite promeni na ovaa va`na gradska lokacija uspe{no da se adaptiraat so novi adekvatni re{enija i proekti vo interes na tamo{noto naselenie. U{te vo devetnaesettiot vek, so pojavata na industriskata stoka, zapo~nal da se menuva nejziniot izgled, a izmenetite istoriski i ekonomski uslovi pridonele da se izmeni nekoga{nata raspredelba na oddelni ~ar{ii (jorganxiska, opin~arska i sli~no).

Ne{to {to i denes e sosema o~igledno e toa {to ve}e izumiraat starite zanaeti {to ^ar{ijata i postarite zanaet~ii gi pametat. Taka, namesto kazanxiite, terziite, jorganxiite, du}anite se moderniziraat i prisposobuvaat na sovremeniot tek na `iveeweto.

PROEKT ZA ZA[TITA

"Revitalizacija na Stariot grad - starata ~ar{ija" e proektot za za{tita na ^ar{ijata i istovremeno tema na koja se rasprava{e na minatonedelniot seminar {to go organizira{e Konsultantskata ku}a za promocija na idei i vrednosti "List" i germanskata fondacija "Konrad Adenauer". Na u~esnicite na predavawata im be{e prezentirana vizijata za Starata ~ar{ija, prezemenite aktivnosti za regeneracija na kulturnite spomenici i nivnata arhitektonska vrednost, kako i kulturnata animacija na ^ar{ijata.

Suli an

Vo momentov vo tek e pribirawe na podatoci koi }e bidat dvigateli za razvojot na strategijata i na~inot na koj }e se revitalizira Starata ~ar{ija. Celite na Proektot se podobruvawe na globalnata komunikacija so drugite delovi, povrzuvawe me|u etnosite so namera da se izbegne procesot na izolacija i getoizacija na ovie prostori, a ne pomalku va`na e i idejata za sozdavawe uslovi za kulturno povrzuvawe na razli~nite entiteti. Kako baza na toa e da se raboti i na permanentna za{tita na kulturnoto nasledstvo, razvivawe na kulturniot turizam i stimulirawe na privatnata inicijativa so nejzino vklu~uvawe vo revitalizacija na ^ar{ijata. Vo podgotovka e i izrabotka na amblemot na Stariot grad, mapa na koja }e bidat odbele`ani site vredni i interesni lokacii i objekti, a planirano e i organizirawe na nekolku tribini na koi me|u drugoto }e se zboruva za na~inot na koj denes funkcionira ^ar{ijata i za podobruvaweto na me|uetni~kata komunikacija vo nea.

Kako potkrepa na seto toa predvidena e i mediumska prezentacija so spotovi, odnosno so snimawe dokumentaren film vo koj }e bide prika`ano kulturnoto bogatstvo vo Starata skopska ~ar{ija. Kako poseben proekt }e bide realizirana i izlo`ba na fotografii koi }e bidat postaveni vo du}anite i drugite objekti vo ^ar{ijata.