NE TREBA DA FORSIRAME, TUKU MUDRO DA ODOLGOVLEKUVAME

G. GORAZD: Momentalnata sostojba vo Svetiot arhijerejski sinod, vrvno telo na MPC, e na zavidno nivo i skoro sekoga{ vo mojata 26-godi{na arhijerejska bogoslu`ba bile donesuvani odluki so konsenzus. Nikoga{ ne sme imale podelbi za su{tinskite odluki na SAS, za op{toto dobro na na{ata Crkva. Za tie 2,5 decenii sme imale dosta pra{awa od mnogu va`en karakter, no vo posledno vreme od doa|aweto na Arhiepiskopot Stefan i so hirotoniite na novi arhijerei, vo MPC se postavi pra{aweto za nejzinoto priznavawe, bidej}i bez toa nie sme anonimna crkva. Iako sme apostolska crkva vo bibliska zemja, nie sme osameni. Zatoa, osobeno najmladite arhijerei insistiraat na{ata crkva da bide priznata ili od Srpskata pravoslavna crkva ili pak vo posledno vreme da se vratime kon majkata na pravoslavnite crkvi, Carigradskata patrijar{ija.

Komisijata od MPC za razgovori so SPC, ve}e podolgo vreme odr`uva sredbi, a prvata sredba se odr`a vo manastirot "Sveti Prohor P~inski", vo dale~nata 1978/79 godina. Toga{ bevme jas kako episkop na Prespansko-bitolskata eparhija i dedo Angelarij kako Debarsko-ki~evski episkop. Mojot zaklu~ok be{e i toga{ i sega deka razgovorite se vodat na razni mesta, no se vospostavi deka nema nekoi pozitivni o~ekuvawa za na{ata Crkva.

G. GORAZD: Jas sum za priznavaweto na na{ata Crkva, no rabotite se kompliciraat so imeto. Zatoa, mojot predlog be{e da po~ekame da se re{i pra{aweto so imeto na dr`avata, pa duri toga{ da barame priznavawe na Crkvata. Carigradskata patrijar{ija n# ucenuva i saka da n# priznae so dodavkata BJRM (kako i dr`avata). Mislam deka treba da po~ekame podobri vremiwa za postavuvawe na toa pra{awe. Ne treba da forsirame, tuku mudro da odolgovlekuvame.

G. GORAZD: Evropskata eparhija e desetta po red vo Ustavot na MPC, kako najmlada eparhija. Jas sum prviot arhijerej koj pred {est godini ja organizira{e ovaa eparhija, posle Svetite Kiril i Metodij i nivnite sveti u~enici Kliment, Naum, Sava, Gorazd i Angelarij, koi ~ekorele po svetite prostori organiziraj}i ja Svetata Crkva. Mojata li~na ocenka e deka nie mnogu docnime vo Evropa kako Crkva, a toa se dol`i na faktot {to Makedonija be{e najpot~ineta i najispolnitelna vo ateizmot i komunisti~kiot re`im na porane{na SFRJ i za tie 45 godini ne ni se dozvoluva{e kako sve{teni lica da vlezeme vo Evropa.

Vo momentov sum preokupiran so mojata `elba, kako vistinski Hristov pastir koj du{ata si ja polaga za svoeto stado, da gi soberam site Makedonci {irum Evropa i da ne dozvolam da se asimiliraat i otu|at vo dr`avata vo koja rabotat i taka da bidat izgubeni za navek od na{ata Sveta Crkva. Za ovie {est godini nie imame organizirano okolu 31 crkovna op{tina vo Evropskata crkovna eparhija, koi sekoja godina se sobiraat na svoite crkovni slavi (najmasovno na Bo`ik i Veligden). Ova sobirawe se intenzivira{e vo poslednite pet-{est godini i zatoa na{ata ocenka e deka na{eto misionerstvo odi vo nagorna linija. Samo vo poslednite dve godini organiziravme crkovni op{tini vo Holandija, Ju`na [vajcarija, a osobeno ni e drago {to uspeavme da gi organizirame hristijanskite semejstva vo Torino, Italija. Ima uslovi za crkovna op{tina i vo okolinata na Venecija, vo Pja~enca, kade `iveat mnogu Makedonci, koi imaat isklu~itelna `elba da se organiziraat. Na{iot hendikep e {to nemame dovolno finansiski sredstva misionerski da desjtvuvame vo Polska i ^e{ka, kade {to `iveat golem broj Makedonci. Tie imaat ogromna `elba da se organiziraat vo crkovna op{tina, no nivnata finansiska mo} e mnogu mala. Zatoa, vo ovaa prilika apeliram do dr`avnite organi na Republika Makedonija (Vladata), da smognat sili da ni pomognat za prodol`uvawe na na{ata misionerska dejnost.

G. GORAZD: Vo vrska so ova pra{awe koe e dosta delikatno, sakam da ka`am nekolku re~enici. Mojata skromnost e nominirana ve}e ~etvrti pat od SAS za izbor na pettiot Poglavar na MPC i toa e moja golema radost, no ne sakam da se gordeam i da se pravam najdostoen me|u najdostojnite. No, sepak, toa e verifikacija na mojata skromnost kako slu`itel na makedonskite hristijani, da bidam predlo`en me|u verificirani arhijerei i da bidam vo potesniot izbor za Poglavar na MPC. Iako ne bev izbran, nikoga{ ne sum bil navreden, razo~aran ili iznenaden, bidej}i vo Svetoto Pismo e re~eno deka sekoja vlast e od Boga dadena. Bo`jiot glas mi veli da ne se optovaruvam, bidej}i mojot pat e vistinskiot. Najbitni se zdravjeto, prisebnosta i razumot. Jas ne sum vlastoqubiv i ne sum optovaren od toa deka jas treba{e da bidam Poglavar. Nekoi arhijerei sakaa da go rasturat Sinodot za da dojdat na vlast. Jas go ostavam izborot za Poglavar na Bo`jata volja, iako se znae deka dosega{nite arhijerei bea birani pod klu~ (se znae{e koj }e bide, no se glasa{e formalno). Sepak, mo`am da go izrazam moeto zadovolstvo {to za mene e dadena najvisoka ocenka od site arhijerei vo Sinodot i {to mi se dade mo`nost da bidam vo najtesniot izbor.

G. GORAZD: Tie dve ne{ta se isprepleteni, crkvata ne mo`e bez dr`avata i obratno. Toa e i vo pravnata regulativa, t.e. ako nema teritorija i religija, nema nitu dr`ava. Crkvata e sostaven element na dr`avata i taa e obvrzana sekoga{ da misli na nea, no ne da se me{a vo su{tinskite raboti. Vo komunizmot dr`avata mnogu se me{a{e vo crkovnite raboti, vo posledno vreme se distancira, no ne kompletno. Vo Svetoto Pismo se veli deka sekoja vlast e od Boga dadena, pa zatoa i Crkvata e dol`na da ja po~ituva istata. Dr`avata, pak, e dol`na da ja pomaga Crkvata, osobeno najmladata, najobespravenata i najsiroma{nata Evropska eparhija.

G. GORAZD: Sveti otec Prohor P~inski e makedonski svetitel od 11 stoletie. Toj e povrzan so mene, bidej}i e moj molitvenik pred Boga. U{te kako dete na trimese~na vozrast, vo dale~nata 1936 godina, jas sum izle~en od negovite sveti molitvi. Zaludni bile site lekarstva. Po preporaka na edna `ena, moite roditeli me odnele vo manastirot, sum prespal tamu i sum ozdravel, taka {to, fala mu na Boga, dojde vreme po 64 godini da se oddol`am na ovoj svetitel. Imotot i nivite {to mi se ostaveni od tatko mi gi podaruvam na Sveti Prohor P~inski i vo ~est na 2000 godini od Hrista, po moja inicijativa izgradivme ~eli~en krst visok 30 metri, so debelina od 120 santimetri, na koj pi{uva: Hristos se rodi - 2000, Hristos voskresna. So misla Makedonija da voskresne so svojot narod. Pokraj samiot manastir }e pravime u{te eden posveten na Sveti Prohor P~inski vo Strezovce, Kumanovsko, na rekata P~iwa. Kamen-temelnikot e udren na 22 oktomvri minatata godina.

G. GORAZD: Na inicijativa na na{iot Poglavar treba{e da se sretnat pretstavnicite na site verski zaednici vo Makedonija, me|utoa islamskiot poglavar ne se soglasi da dojde vo Arhiepiskopija ili vo kancelarija. Zatoa sredbata e odlo`ena. Po moja procenka toa e samo izgovor da ja odbegnat sredbata. Vo sekoj slu~aj imaat mnogu nerazumni barawa. Tie sakaat da gi simnat krstovite od saat-kulite vo Bitola i Prilep, da go otstranat manastirot "Sveti Atanasij" vo Tetovo i zatoa jas celata vina za neostvaruvawe na sredbata ja nao|am kaj Islamskata verska zaednica.

G. GORAZD: Bidej}i se nao|ame vo periodot na najgolemiot, najsvetliot i najtor`estveniot hristijanski praznik, Veligden, osobena ~est mi e preku "Makedonsko sonce" da upatam eden veligdenski pozdrav.

Makedonci i Makedonki {irum svetot, vi go ~estitam ovoj golem praznik so hristijanskiot pozdrav, Hristos voskresna. Vo ova vreme na nevreme, na po~etokot na tretiot milenium, makedonskiot narod vo Makedonija minuva niz te{ki isku{enija, mi se ~ini, pre`ivuva u{te edna golgota. Vo ovie migovi, koga golem broj na{i bra}a i sestri `iveat vo strav vo svoite domovi, mnogu e va`no da imaat verba vo Boga, qubov me|u sebe, splotenost eden so drug i da znaeme deka Hristos ja pobedi smrtta, go pobedi |avolot, ja pobedi nepravdata i so svoeto Voskresenie na site {to veruvame vo Nego ni obezbedi voskresenie i nov `ivot vo Hrista. Bra}ata hristijani treba da znaat deka po do`d ogreva sonce, zatoa {to po krstot dojde Voskresenieto. Ova e u{te edno na{e hristijansko isku{enie i opomena do siot makedonski narod da bide sploten, zo{to samo taka mo`e da go pobedime zloto. Za da mo`eme da u~estvuvame vo veligdenskata trpeza na qubovta, treba da go raspneme svojot egoizam vo sebe, da gi pobedime svoite strasti, da gi ostavime svoite poroci za mig i so golema radost i qubov site da se veselime. So `elba od ovie isku{enija da izlezeme obnoveni i preporodeni, u{te edna{ na site duhovni ~eda koi `iveat vo Makedonija i na onie koi se raseani niz celiot svet, im go ~estitam najgolemiot hristijanski praznik, Veligden, so pozdrav: Hristos Voskresna - navistina Voskresna. So krst na ~elo, neustra{ivo da ~ekorime napred, nikoga{ da ne se pla{ime od nikogo, bidej}i so nas e Bog, a nie sme vernici na apostolska crkva i `iteli na bibliska zemja. Bidete zdravi i veseli, raduvajte se i sekoga{ mislete na dobro.