...ZA ZDIVOT NA VOJNATA, ZA PEKOLOT, ZA NADE@TA VO BEZNADE@NOSTA...

Za uspehot na Zoran Popovski sigurno deka najgolema zasluga ima stilot i izrazot. Toj komentira ednostavno, a slikovito, lirski toplo, a realisti~ki plasti~no. Negovata vizija za sportskoto komentatorstvo e plod na edna moderna avtenti~na i bogata interpretacija, na edno visoko sovremeno estetsko izrazuvawe. Negoviot stil, dosledno i trpelivo graden, e delo {to blesnuva so impresiven sjaj i mu obezbedi visoko mesto vo sovremenoto makedonsko komentatorstvo. Ednostavno, toa e ~ovek so sekoga{ svoj prepoznatliv komentatorski pristap.

No, Popovski, za onie koi ne znaat, e ~ovek koj po triesetinata godini pominati vo Saraevo, so svoeto semejstvo gi po~uvstvuva u`asite na vojnata vo Bosna i Hercegovina.

Vo Makedonija vo posledno vreme na golemo se govori za povtorno razgoruvawe na voenite sudiri. Kakvo e iskustvoto na onie koi go pre`iveale toj u`as?

"Sekoja vojna ne nosi ni{to dobro. Sekoga{ se postavuva pra{aweto koja e pri~inata da zapo~ne edna vojna? Jas imav sre}a, rabotej}i vo edna informativna ku}a kako {to e Radiotelevizija Saraevo, da gi imam site informacii koi bi mo`ele da ja navestat vojnata. No, do posleden moment ne veruvav deka na ovie prostori }e po~ne edna od najkrvavite vojni na Balkanot. I ne samo jas, tuku i site so koi bev vo kontakt, bea ubedeni deka e nevozmo`no da zapo~ne vojna, oti bevme svesni deka stradawata }e bidat golemi.

Me|utoa, kogo go interesira{e misleweto na narodot?

Koga `iveete vo vreme vo koe mnogu politi~ki lideri se zagubeni i vo vremeto i vo prostorot i ednostavno promoviraat nacionalisti~ki idei, koi vodat kon vojna, fakt e deka takvo ne{to e mo`no da vi se slu~i! Vo takov slu~aj edinstveno samo razumot na narodot mo`e da spre~i da ne dojde do najlo{oto".

"Prvite kur{umi vo Bosna bea ispukani od televiziskite ekrani! Politi~arite, a i novinarite, go sozdavaat javnoto mnenie, a toa zna~i deka vrz sebe ja prezemaat onaa ogromna odgovornost za sostojbite koi gi predizvikuvaat. Ve}e se sozdade atmosfera so neumesni poraki vo koi o~igledno se ~itaa `elbite i zamislite na 'golemite voda~i' i 'spasitelite na narodot'.

A toj, narodot, be{e samo nem nabquduva~ na s# ona {to se slu~uva{e. Kako i da e, celta be{e Bosna i Hercegovina da se podeli i koga po~na vojnata, nikoj ve}e ne mo`e{e da ja zapre.

Toga{ mnogu politi~ki lideri odigraa edna ne~esna uloga so toa {to davaa izjavi koi voop{to ne ja prika`uvaa vistinata. Za sre}a, vo tie te{ki denovi del od obi~nite lu|e, mislam na prijatelite, sosedite, lu|eto od mojata ulica, ne potkleknaa na provokaciite i kaj niv preovlada razumot. Vo moeto sosedstvo `iveeja lu|e od mnogu nacionalnosti koi me|usebno si pomagaa. [eeset dena so moeto semejstvo pominav vo podrumot na mojata zgrada kade i dobroto i lo{oto go delevme i so Muslimanite, i so Srbite i so Hrvatite. Toa be{e edno pozitivno soznanie deka narodot ne ja saka{e vojnata".

"Samo hrabrite i dostoinstvenite ne potkleknuvaat pred zakanata na zloto. Seedno {to taa ~esto doa|a i od mnogu bliski lu|e, od prijateli od sosedi. Vo sostojba na vojna gi gubite najobi~nite raboti koi vo normalni uslovi ne gi ni zabele`uvate. Nemate hrana, struja, nemate voda, telefon, a najstra{o od s# e gubeweto na komunikacijata so svoite najbliski. Vo edna takva sostojba, pomislata deka ste onevozmo`eni da pominete po ulicata po koja sekojdnevno ste se dvi`ele, da pojdete na mesta koi vi bile dragi, pridonesuva da se ~uvstvuvate kako da ste vo pekolot.

Toa e vistinski pekol! S# {to e materijalno pove}e nema cena, ni{to ne e vredno i edinstveno {to vi preostanuva e samo da najdete na~in kako da ja spasite glavata. Za vreme na toj pekol jas ja do`iveav najgolemata emocionalna kriza vo mojot `ivot koga za nedela dena zagubiv devet kilogrami, a so samoto soznanie deka pove}e nikoga{ nema da gi vidam moite dve }erki, jas ednostavno po~nav poleka da umiram.

Razo~aran i skr{en so pustelija vo du{ata, otka`uvaj}i se od s# {to e zad mene i pred mene, zavien vo svojata ~emerna osamenost i bolka, sepak edna misla mi dava{e nade` - povtorno da gi vidam svoite dva angela, Tatjana i Aleksandra. Ova ~uvstvo doa|a kako potkrepa na motivacijata za barawe izlez. Me bole{e osamenosta, se pla{ev od neizvesnosta, no bev i nepopustliv kon patot za povtorna sredba. Ovie sostojbi }e si gi zamenuvaat mestata izbivaj}i na preden plan ~as edna, ~as druga, ~as treta".

"Presudno, vo celata taa situacija be{e mojata odluka da se vratam vo Makedonija. Toa se poka`a kako dobra odluka, bidej}i so samoto doa|awe me ispolni toplinata na mojot narod. Makedonskata televizija me vraboti, a od dr`avata o~ekuvam vo dogledno vreme da go re{i mojot stanben problem. Golema e poddr{kata od prijatelite i od onie koi voop{to ne gi poznavam. Vo momentov jas sum zadovolen i sre}en ~ovek. No, edna rabota vo posledno vreme me ma~i! Iako vo momentov sum sre}en {to Makedonija poka`a deka znae da se soo~i so agresivnosta na poedinci koi seriozno ja zagrozija bezbednosta, sepak me pla{i toa {to s# poglasno se govori za povtorni sudiri. Java~ite na apokalipsata se tuka, me|u nas! Ne sakam ovoj narod da go do`ivee ona {to jas i moeto semejstvo go do`iveavme. Toa e stra{no! Koga ~ovekot se pretvora vo yver, koga prijatelot go ograbuva prijatelot, koga kolegata go ubiva kolegata... Toa e stra{no! Toa ne mo`am nitu da go prostam, a ne mo`am nitu da go zaboravam! No, koga }e se napravi geneza na nastanite, jasno e deka vo vojna nikoj ne dobiva. Lu|eto koi tripati na den gi menuvaat svoite izjavi ne ja zaslu`uvat doverbata na gra|anite. Tie go turkaat narodot vo nesre}a.

S# u{te se pra{uvam komu mu treba{e seto toa ludilo? Koj dobi, a koj izgubi?"