ALBANCITE BARAAT "PREKU LEB - POGA^A"!

Slikata na koja Makedonija dolgo vreme be{e pretstavena kako "oaza na mirot" i zemja vo koja me|uetni~kite odnosi se najrazvieni, izminative nedeli ja zamatija Albancite potkrepeni od ekstremistite i albanskiot politi~ki blok. Tie pobaraa ne{to {to po nikoja cena ne smee da im se dozvoli. Povedeni od toa deka, navodno, na{iot Ustav ne im garantira dovolno prava, pobaraa negova promena i se zakanija so konflikti so u{te po{iroki razmeri od prethodnite, dokolku ne im se ispolnat beskrajnite `elbi.

Iako Albancite im gi matat glavite na me|unarodnite faktori deka tie ne se dovolno zastapeni vo instituciite na na{ata dr`ava, ako se poglednat podatoci }e se vidi deka vo Republika Makedonija skoro ne postoi institucija kade {to niv gi nema, a osven toa tie se najprivilegirano malcinstvo kaj nas.

Od vkupno 42 registrirani partii vo Makedonija, sedum se na Albancite. I toa: Narodna demokratska partija so sedi{te vo Tetovo, ~ij pretsedatel e g. Iljaz Halimi; Partija za demokratski prosperitet-PDP so sedi{te vo Tetovo. Pretsedatel na ovaa partija e Imer Imeri; Republikanska partija za narodno edinstvo-RPNE, pretsedatel Nevzat Halimi, so sedi{te vo Skopje; Pod registarskiot broj 75 e zavedena Partijata za demokratski prosperitet na Albancite PDPA na Arben Xaferi so sedi{te vo Tetovo (ovaa partija pod nelegalnoto ime DPA u~estvuva vo vlasta!); Partija za demokratsko edinstvo na Albancite - Skopje so pretsedatel Adnan ]afil; Registarskiot broj 101 e za Demokratska alijansa na Albancite vo Makedonija-Skopje ~ij pretsedatel e Aslan Selmani; Partija za demokratska akcija - Vistinski pat - Tetovo, so liderot Kenan Mazlimi.

Albancite gi ima{e i vo prethodniot sostav na Parlamentot, a gi ima i sega. Od vkupno 120 pratenici vo makedonskiot Parlament, 25 se Albanci. Osven toa i eden potpretsedatel na Sobranieto na RM e Albanec.

Vo lokalnata samouprava se izbrani 342 Albanci za sovetnici od vkupno 1.720.

Koj veli deka Albancite gi nema vo na{ata Vlada?

Eden od potpretsedatelite na Vladata e Albanec, ministerot za ekonomija e Albanec, minister za lokalna samouprava e Albanec i, {to e najtragi~no, najva`niot resor - Ministerstvoto za pravda - go ima Albanec.

Albancite ne izostanuvaat i od zameni~kite funkcii vo ministerstvata. Taka, zamenici-ministri Albanci imame vo Ministerstvoto za odbrana, Ministerstvoto za vnatre{ni raboti itn. Ogromniot broj pomo{nici - ministri Albanci i isto tolkav broj direktori na javni pretprijatija, ja nametnuva tezata deka Albancite u`ivaat duri i pogolemi prava od Makedoncite.

Golem del od "finansiite" vo svoi race gi imaat Albancite. Pokraj ministerot za ekonomija i viceguvernerot na Centralnata banka na RM, Albanci se i direktorot na Agencijata za sanacija na banki, zamenik-direktorot na Carinata na Republika Makedonija itn.

Albancite se obidoa i vo diplomatijata, taka {to Albanci - ambasadori imame vo svetskite centri Rim, @eneva, Kopenhagen.

Makedonskite Albanci se `alat i vo poleto na obrazovanieto. No, realnosta govori za ne{to drugo. Sogleduvaj}i gi podatocite za albanskite osnovni i sredni u~ili{ta, mo`eme da zaklu~ime deka nitu vo edna evropska zemja nitu edno malcinstvo nema u~ili{ta vo tolkav broj.

Albancite nemaat problem nitu so zapi{uvaweto na fakultetite. Albanskite studenti, bez participacija, na fakultetite se zapi{uvaat so mnogu pomalku bodovi od makedonskite studenti. Albancite so samo 62 bodovi mo`at da se zapi{at na istiot fakultet kade {to Makedoncite ne mo`at da se zapi{at so 92. Ovoj podatok govori deka Albancite ne se sposobni da go polo`at priemniot ispit, pa im se progleduva niz prsti. Ako ne se sposobni da se steknat so diploma bez privilegii, toga{ kako podocna bi se integrirale vo instituciite?! A, osven toa Albancite naskoro }e go dobijat i {tuloviot univerzitet. Ako Vladata i ponatamu so kriteriumot "nacionalni kvoti" prodol`i da zapi{uva albanski studenti, pa i od drugite malcinstva, so pomalku bodovi, mo`e da se dovede vo situacija po nekolku decenii na fakultetite da nema makedonski studenti.

Albancite imaat visoki funkcii vo dr`avnite mediumi. Zamenik -direktorot na MRTV i direktorot na Makedonskoto radio & pripa|aat na albanskata nacionalnost. Albancite vo Makedonija imaat golem broj mediumi, kako pe~ateni, taka i elektronski. Vo Makedonija izleguvaat golem broj spisanija na albanski jazik. I toa tri dnevni, dva nedelni, eden dvonedelen i tri mese~ni.

Kako {to ve}e be{e objaveno vo mediumite, tokmu vo Tetovo, gradot kade {to se vodea presmetkite so albanskite teroristi, Albancite imaat najgolemi prava, a Makedoncite kako da ne postojat. Pokonkretno, pripadnicite na albanskata nacionalnost dominiraat vo najvisokite organi na rakovodewe. Od deset lokalni zaednici vo sostavot na porane{nata tetovska op{tina, vo osum gradona~alnici se Albanci. Vo site niv kako i gradot Tetovo, gradona~alnici, sekretari i arhitekti se Albanci. Isklu~ok e samo Vratnica i Jegunovce, kade {to ovie pozicii im pripa|aat na Makedoncite. Od pet javni pretprijatija, samo vo ATP "Polet" direktor e Makedonec. Vo UVR, ekonomija, socijalna za{tita, finansii, imotno-pravni raboti, zemjodelstvo, pravda, obrazovanie, Zavod za {kolstvo, Fond za penzisko osiguruvawe, na ~elnite mesta se Albanci, a samo vo urbanizmot, odbranata, Biroto za vrabotuvawe i Fondot za zdravstveno osiguruvawe se Makedonci. Vo drugite pretprijatija so javen karakter, kako {to se Medicinskiot centar, Domot na kulturata, bibliotekata, narodniot univerzitet, po{tata, Centarot za socijalna rabota, Katastarskata uprava ~elnite funkcii im pripa|aat na Albanci, osven Telekom kade ~elnoto mesto go ima Makedonec.

Vo ~etiri od pette sredni u~ili{ta direktori se Albanci, kako i vo 27 od vkupno 33 osnovni u~ili{ta. Edinstveno vo pravosudnite organi ima ramnopravna podelenost na funkciite kade {to pretsedatel na Osnovniot Sud e Albanec, a Osnoven javen obvinitel Makedonec. No, toa ne e dovolno za da mo`e da se izbegne zapostavenosta na Makedoncite vo Tetovo.

Albancite, kako i drugite malcinstva, se vklu~eni vo Preambulata na na{iot Ustav. Zna~i, treba da gi po~ituvaat odredbite i ~lenovite {to proizleguvaat od nego. No, podatocite velat deka najgolem broj od prekr{itelite na Ustavot i zakonite se tokmu tie.

"Prvata" Vlada na Georgievski, kojznae po koja logika, donese Zakon za amnestija so specijalna namena - osloboduvawe na Albanci, me|u koi i porane{ni gradona~alnici osudeni za nepo~ituvawe na zakonite i na Ustavot (Rufi Osmani i Alajdin Demiri). Za da bide ironijata u{te pogolema, na edniot od niv (Demiri) kako zasluga za negovata nelojalnost kon dr`avata, mu be{e obezbedeno ambasadorsko mesto.

Albancite imaat pove}e xamii od u~ili{ta kade {to gi "trujat" mladite pokolenija so nekakvi iluzorni idei. Zna~i, imaat pravo da ja neguvaat svojata religija, a toa go zloupotrebuvaat za dejstvuvawe protiv dr`avata.

Spored poslednite statisti~ki podatoci, 22,7 procenti od vkupnoto naselenie vo Republika Makedonija se Albanci.

Iako Albancite velat deka se zagrozeni, zagrozeni se Makedoncite, bidej}i tie se iseluvaat od sopstvenata zemja. Taka, vo 1997 godina od Makedonija se iselile 11.808 lica od koi 8.328 Makedonci, a 1.891 Albanci.

Privilegii vo Makedonija u`ivaat i drugite malcinstva. Taka, postoi Demokratska partija na Turcite na Makedonija - Skopje, ~ij pretsedatel e Erdogan Sara~ i Partija za dvi`ewe na Turcite vo Makedonija - Skopje na ~ie ~elo e Adnan ]afil.

Romite gi imaat: Partijata za celosna emancipacija na Romite od Makedonija - PCERM - Skopje so pretsedatel Faik Abdi, Sojuz na Romite od Makedonija ~ij pretsedatel Amdi Bajram e i pratenik vo Parlamentot, Obedineta partija na Romite od Makedonija, so pretsedatel Ne`det Mustafa, Partija za edinstvo na Romite od Makedonija - Tetovo, pretsedatel Mevaip Alija.

Popustlivosta kon malcinstvata vo ovaa dr`ava odi dotamu {to duri i Bo{wacite imaat svoja politi~ka partija - Stranka na Demokratska akcija na Makedonija so pretsedatel Avdija Pepi~. Postoi i Sojuz na E|ip}ani od Ohrid, kako i Partija za demokratsko dvi`ewe na Egip}anite na Makedonija - PDDEM - Struga so pretsedatel Kamberi Napoleon.

Srbite ja imaat Demokratskata partija na Srbite vo Makedonija - Skopje i nejziniot pretsedatel Dragi{a Mileti}.

Vo Republika Makedonija postojat i golem broj nevladini zdru`enija i asocijacii, multietni~ki zdru`enija itn. Fakti~ki, sekoja organizacija kaj nas go nosi epitetot "multi". No, takvite organizacii navistina se s# drugo, osven {to se "multi". Se {pekulira deka motivot za formirawe na pogolemiot broj od vakvite asocijacii, ne e humanosta ili ne{to sli~no, za {to vpro~em i postojat, tuku "glavnoto zanimawe" im e pereweto pari.

Kako i da e, od prethodno prezentiranite podatoci mo`e da se zaklu~i deka vo nitu edna druga zemja malcinstvata nemaat tolkava golema demokratija kako kaj nas. No, na{ata demokratijata se pretvori vo anarhija i bezredie. Vinovni za toa se na{ite vlasti koi bea premnogu tolerantni kon malcinstvata, koi begaj}i od vojnite vo porane{na SFRJ zasolni{te pobaraa kaj nas. Potvrda za toa se albanskite begalci od Kosovo. Vakvi prava kakvi {to imaat vo Makedonija, Albancite nemaat duri ni vo Albanija.