Makedonski pluralizam

POVTORNO NEPRINCIPIELNI!!!

Pi{uva: Mi{ko TALESKI

  • Mo`ete li da poveruvate deka vo toj nov kabinet Xaferi i Imeri }e se trpat me|usebno? Mo`ete li da veruvate deka vo toj nov sostav Georgievski i Crvenkovski }e rabotat na zaedni~ka platforma? Bitkata me|u niv }e prodol`i i vo samiot nov kabinet
  • [to e toa od {to Xaferi ne e zadovolen od Georgievski, pa go bara Crvenkovski za drugar? Zna~i li deka toa drugaruvawe na Xaferi }e mu donese pogolema korist od dru`bata so Georgievski? I ova e interesno za razmisluvawe

Rabotite se iskristaliziraa. Makedonija stana mileni~e na zapadnite zemji, posebno na Amerikancite. Go poddr`uvaat teritorijalniot integritet i suverenitet so zakana do onie koi posegnuvaat po nea deka }e zavr{at kako porane{niot jugoslovenski lider, Slobodan Milo{evi}. Prevedeno po na{ki zna~i deka nikoj ne smee da ja ~epka, so poseben akcent na predupreduvawe do sosednite zemji.

Najgolemata sila vo svetski ramki zastana zad na{ata dr`ava so obrazlo`enie deka taa e preduslovot za mirot i idniot razvoj na regionot. No, vakvite baewa na golemcite od svetskite metropoli dosega{nata praksa poka`a deka se samo zborovi, a ne i dela. Deset godini Evropa i Amerika ni davaa bezrezervna poddr{ka so poseben prilog na bezbednosta za pred nekolku nedeli da ja ostavat Makedonija na cedilo da se brani samata. Dodeka taa se brane{e, najsilnite na planetava, KFOR - ovcite, ne prezemaa prakti~no ni{to za za{tita na grani~nata linija od Kosovo kon Makedonija, tuku svesno ili nesvesno pred nivni o~i gi propu{taa teroristi~kite grupi da vleguvaat i izleguvaat. Ottuka, site ovie poddr{ki od Pauel, Robertson, Solana i preostanatite treba da se prifatat so rezerva. Tie se samo verbalni, no ne i konkretni.

EVROPSKI ISPIT

Sega Makedonija so ednata noga re~isi vleguva vo evropskoto semejstvo. U{te eden tovar maki, problemi, reformi. Vo narednive deset godini }e polagame evropski ispiti i ako ne n# biva, }e n# vratat nazad. Rizikot e golem, no i predizvikot prvi toa da go napravime isto taka. Me|unarodnata zaednica nema pove}e da n# gleda kako {to dosega n# gleda{e. Nema da go podnesuva kriminalot, korupcijata, skandalite, pukawata, tepawata na izbori, falsifikuvawata. Mnogumina se pra{uvaat kako evropskite zemji n# primija vo nivnoto jato koga s# naizust znaat {to se slu~uva vo Makedonijava, {to e arnoto, {to e lo{oto. Ili sme najdobri vo regionot, odnosno toa lo{otilakot e na najnisko nivo, ili pak seto {to se pravelo bilo i po nivno scenario, so nivna potkrepa. Druga varijanta nema. Dodeka evropjanite n# kandisuvaat nekako da bideme dr`ava i lu|e vo vistinskata smisla na zborot, na{ite politi~ari i ponatamu prebaruvaat i se interesiraat koj }e vleze vo ve}e dogovorenata vlada na golemata koalicija. Sateliti ne sakale da ima, a toa zna~i nitu liberali, nitu vistinski VMRO - vci, nitu alternativci. Samo golemata ~etvorka VMRO-DPMNE, SDSM, DPA i PDP. Prepukuvawata nema i ovoj pat da izostanuvaat, }e se pojavuvaat stru~waci i kadri za site oblasti, }e ja vadat Makedonija od kalta. A, kalosani sme do gu{a. Vardar ne mo`e da n# izmie. [to od politika, {to od ekonomija.

Novata narodna vlada treba da gi konsolidira redovite na site, i na makedonskiot i na albanskiot politi~ki blok. Raziduvawa kako i voobi~aeno }e ima, no vredi da se proba. Te{ka e pomislata za nekoi koga }e gi vidat vmrovcite i socijaldemokratite da sedat vo ista vlada. Skeptici se. Krajno razli~ite koncepti i gledawa na problemite u{te vo start }e se poka`at kako ko~nica vo zaedni~koto rabotewe. Plus, partijata na Xaferi }e sozdava dopolnitelni te{kotii vo raboteweto na zaedni~kiot levo-desni~arski kabinet. Taa vlada, neprirodna - kako {to i Brankovci svoevremeno ja okvalifikuvaa koalicijata za promeni - treba da gi neutralizira sega{nite protivre~nosti vo dr`avata i vra}awe na doverbata me|u makedonskite i albanskite politi~ki subjekti. ]e uspee li vo seto toa? Vo taa nova vlada koja }e gi sobere samo najkrupnite vo Parlamentot, pokraj zaedni~kata podgotovka za narednite izbori, }e se uni{tuvaat ednite so drugite za da obezbedat podobar plasman pred predvremenite izbori. Mo`ete li da poveruvate deka vo toj nov kabinet Xaferi i Imeri }e se trpat me|usebno? Mo`ete li da veruvate deka vo toj nov sostav Georgievski i Crvenkovski }e rabotat na zaedni~ka platforma? Bitkata me|u niv }e prodol`i i vo samiot nov kabinet. Zo{to? Zatoa {to najmalku vo vakvi momenti Branko saka da mu pomogne na Qub~o i obratno. Najmalku vo vakvi okolnosti i Xaferi saka da go ohrabri Imeri. Vleguvaweto samo na socijaldemokratite vo noviot vladin sostav }e pridonese i u{te sega pridonesuva za edno krupno nezadovolstvo kaj koalicionite partneri vo t.n. koalicija "Za Makedonija", liberal-demokratite, socijalistite, Ligata za demokratija, vistinskite VMRO-vci i preostanatite. Za ednite takviot poteg }e zna~i preispituvawe na odnosite so SDSM, za drugite toa }e pretstavuva legalizirawe na kriminalot i korupcijata vo dr`avata. Ne{tata stanuvaat turlitava. Previrawa i kaj ednite i kaj drugite.

Neosporen e i faktot koj poslednava nedela stana osnova za razmisluvawa deka celata ovaa dramaturgija e napravena vo Brisel. Evropskata unija so svoite centri na mo} ja anulira celata voena psihoza na mnogu eleganten na~in vo Makedonija, borbite zavr{ija za mnogu kuso vreme i sega treba da se sedne na pregovara~ka masa - go citiram Havier Solana za vreme na prestojot vo Tetovo. [to zna~i toa? Albancite vaka ili onaka so ovaa ili so druga vlada }e si go dobijat toa {to go baraat legalnite politi~ki subjekti.

NOV BRAK?

Da napravime paralela kaj najgolemite makedonski politi~ki partii po ova pra{awe. VMRO-DPMNE kategori~no i nedvosmisleno, najprvo portparolot Gievski, potoa premierot Georgievski i pretsedatelot Boris Trajkovski, ka`a deka menuvawe na Ustavot na Republika Makedonija nema da ima vo nitu eden negov del, nitu Preambulata, nitu normativnite aspekti. Toa be{e dovolen znak za Xaferi deka do{lo vreme da se menuva partnerot koj e tvrdoglav i da se bara nov sojuznik kaj makedonskiot politi~ki blok.

Denovive sme svedoci deka i od partijata na Georgievski i od partijata na Xaferi stignaa informacii deka ima krupni nedorazbirawa me|u dvata koalicioni partnera koi mo`at da rezultiraat so edna politi~ka brakorazvodna parnica. [to se slu~uva sega? Branko se sre}ava so Ta~i, a Xaferi go pofaluva Branko. "Morame da go napravime slednoto - veli Xaferi. Makedoncite da se oslobodat od stravot deka dr`avata }e se dezintegrira kako {to veli Crvenkovski, a Albancite da se oslobodat od stravot deka }e bidat marginalizirani". Dali e na povidok nov neprincipielen brak - Crvenkovski i Xaferi? Analitikata ja poka`uva taa tendencija. Ako Georgievski cvrsto zastana protiv kakva bilo promena na Ustavot, kaj Crvenkovski mo`e da se ~ue samo izjavata vo oblik na pra{awe "[to bi dobile Albancite so promena na Preambulata?" Razlika vo stavovite ima, i toa drasti~na, samo koj kako ja gleda. Poglednete {to se slu~uva{e denovive. Doa|a Robertson, Solana, doa|a Kolin Pauel. Tie imaat sredba so makedionskiot dr`aven vrv, so Trajkovski, so Georgievski i potoa op, za pet minuti istite tie stranski diplomati se nacrtale vo kabinetite na Xaferi i Crvenkovski. [to zna~i toa? Koj kogo podgotvuva za ne{to novo. Stavovite na Xaferi se sega mnogu pobliski so onie na Crvenkovski otkolku so onie na Georgievski.

Prvo, Qub~o bara predvremenite izbori da bidat naprolet dogodina, a Arben i Branko nekade naesen. Toa e golem i zna~aen konsenzus me|u niv. Ste ~ule li denovive ostro prepukuvawe me|u SDSM i DPA? Se zboruva samo za lo{ite odnosi me|u koalicionite partneri vo vlasta. Ovaa rabota ja namirisaa i pomalite politi~ki partii vo zemjava koi bea verni na najgolemite opozicioneri, pa sega se najdoa vo nebrano. Dokolku ova navistina odi vaka kako {to uka`uvaat s# u{te neobznanetite informacii, se postavuva pra{aweto: Kako bi koalicirale dvete krvni~ki sprotivstavenite partii SDSM i DPA? Velam krvni~ki zatoa {to ednite gi tepaa drugite na poslednite dva ciklusi izbori. Dali nivnoto idno dru`ewe }e se zasnova na prethodno zacrtan dogovor ili na `imi majka? [to e toa od {to Xaferi ne e zadovolen od Georgievski, pa go bara Crvenkovski za drugar? Zna~i li deka toa drugaruvawe na Xaferi }e mu donese pogolema korist od dru`bata so Georgievski? I ova e interesno za razmisluvawe.

Kako i da e, ovie novi turbulencii na makedonskata politi~ka scena po nalog na svetskite trgovci }e dovedat do novi tektonski naru{uvawa vo makedonskata dr`ava. ]e se rasturat i golemite, bidej}i nezadovolnite od takvite potezi na liderite }e pobaraat spas vo nekoj drug ili u{te polo{o nekoj nov, svoj politi~ki subjekt. Toa }e bide neizbe`no.

Proletta malku zaladi, ni donese i sneg, ni izmrznaa ovo{kite po golemite nasadi. Ako ne dobivme `e{ka prolet, toga{ mo`no e letoto da bide pekolno na politi~ki plan. Taka nekako do esen koga }e se kr{at kopjata dali da ima ili nema predvremeni sobraniski izbori.

Sepak, da go rezimirame dosega ka`anoto. Neosporen e faktot deka Makedonija ne samo geografski, tuku sega i politi~ki i strate{ki stana centar na regionot za celokupnata me|unarodna zaednica. Raduvajte se, pa makar i la`no.