NAJSRE]NA SUM KOGA GRADAM I DARUVAM

Sekoja sredba, makar i na minuvawe, sekoe viduvawe kolku i da e slu~ajno i kratko, e vistinsko do`ivuvawe so vedrata, nasmeana i inspirativna dama, Stan~e Kirovska.

Katadnevno, vo mugrite na noviot den, taa e vo soborniot hram "Sveti Kliment Ohridski" vo Skopje. Gi otvora portite, gi pali kandilata, gi miluva ikonite i freskite, se poklonuva i se prekrstuva pred niv i go zapo~nuva dinami~noto sekojdnevie koe trae do docna vo no}ta.

Taka e mnogu godini. Toa e mojot na~in na `ivot. Sudbinata saka{e da `iveam nedaleku od na{iot soboren hram. Kambanite, koi niz prozorecot i terasata dopiraat od ~as vo ~as do mene, se svoeviden povik za edna duhovna izdi{ka koja sekoj ~ovek ja posakuva, a jas ja ~inam tokmu vo crkvata. Tamu se ~uvstvuvam smireno, ispolneto, sre}no. Koga gi miluvam ikonite i freskite, kako da ja slu{am nivnata blagorodna poraka, bo`jiot amanet: Pomagaj im na lu|eto, vo nivnata nao|aj ja i svojata sre}a. So paleweto na kandilata i mirisot na temjanot se ra|a edna nova svetlina, koja posakuvam i veruvam deka me sledi niz `ivotot i vo site negovi predizvici. Tokmu zatoa jas se ~uvstvuvam duhovno ispolneta i sre}na koga tivko ~ekoram i prestojuvam vo na{ite crkvi, manastiri, na svetite mesta koi se najgolemoto bogatstvo na ovaa zemja i narod, govori so uverliva retorika Stan~e Kirovska, `enata koja po obrazovanie e ekonomist, po uspe{nost biznismen, sopstvenik na privatna kompanija, no po ubeduvawe dobrotvor ~ija du{a e ispolneta koga lu|eto gi gleda zadovolni i sre}ni.

^udna, po malku nesfatliva, filozofija na `ivot ima Stan~e Kirovska. Ne saka da govori za svoite dela, so edinstvena poraka: Crkvite jas gi gradam da mu slu`at na narodot i tie sami za sebe i za ova vreme }e svedo~at i }e ja prenesuvaat mojata poraka i `elba.

Sosema slu~ajno, vo Del~evsko, go otkriv vo divinata na edna planina zapu{tenoto manastir~e "Sveti Ilija", raska`uva Stan~e. Go slu{nav glasot. Toj me odvede po bespa}ata do ova sveto mesto. Tamu zapaliv sve}a, odnesov ikona, sobrav majstori, napraviv pateka, se po~uvstvuvav sre}na zaedno so me{tanite, {to ova mesto i ovoj manastir povtorno stana sobirali{te na namernicite. Gi postaviv kamen-temelnicite, go poddr`uvam gradeweto na crkvite vo Mavrovi Anovi, vo Deqadrovci - Kumanovsko, na manastirot "Sveti Prohor P~inski" koj dobiva nova lokacija vo na{ava dr`ava, kraj rekata P~iwa. Ona {to go zarabotuvam, ne go `alam. Posebno sum sre}na koga go daruvam vo gradba na crkvi i manastiri. Ako tie ne bile na ovaa makedonska zemja, kakva bi ni bila sudbinata niz site premre`ija na istorijata na ovoj na{ narod.

Zlatnite i srebrenite lopati, {to mi gi podarija MPC i narodot, za donaciite i gradbata na ovie crkvi, a koi se del od ambientot vo mojot dom, me ispolnuvaat i duhovno me napojuvaat. Se raduvam na sekoja zavr{ena rabota na crkvata "Sveta Zlata Meglenska" koja kako moja i donacija od mojot sin Dejan do krajot na godinava veruvam deka }e ja zavr{ime i osvetime i }e bide del od kompleksot crkvi "Sv. \or|i" koi se izvi{uvaat na patot Skopje-Kumanovo, kraj Deqadrovci. Tokmu kraj ovaa soobra}ajnica, podignav, a Mitropolitot Kiril go osveti, edno malo crkvi~e, koe posakuvam za mig da go zadr`i vnimanieto na patnicite, da zaprat, da se prekrstat, da odmorat i potoa so najubava misla da go prodol`at patot i da zaminat od ovaa moja rodna i na{a bibliska zemja-Makedonija, pora~uva Kirovska.

Dobrinata i humanosta na ovaa dinami~na li~nost kako da se otslikuva od nejziniot lik, od ednostavnosta vo komuniciraweto, od silnata mo} i ednostavnosta vo osvojuvaweto i obedinuvaweto na lu|eto, za koi, kako {to velime poddr`uvaat, bidej}i se ubedeni deka s# {to ~inat e vo interes na gra|anite i tatkovinata kako na{e najgolemo bogatstvo.

Parite se zarabotuvaat i se tro{at. Za mene e mnogu va`no i su{testveno da se neguva qubovta i solidarnosta me|u lu|eto, veli Stan~e. Zatoa, koga }e slu{nam deka nekoj e vo nevolja, kade i da sum, odam da pomognam. Toa e moeto najgolemo zadovolstvo. Vo nezaborav }e mi ostanat sredbite so majkata i 16 de~iwa, nejzina ro`ba vo seloto Trome|a. Bea bedni, no sre}ni koga gi posetiv. Se raduvaa na sekoj dar, na oblekata, na knigita, na hranata koja za prvpat ja vkusija. Tie se po~uvstvuvaa deka ne se osameni, zaboraveni, a jas ispolneta, bidej}i ne mo`am da bidam ramnodu{na mojot Dejan da ima s#, a ovie de~iwa da gladuvaat.

^esto mislam i so darovi naminuvam i vo domot za de~iwa bez roditeli i domot na sestrite na Majka Tereza vo Skopje. Sredbite so niv, kako i so de~iwata vo skopskata, tetovskata, gostivarskata bolnica vo specijalniot zavod vo Demir Kapija, za mene kolku da se ta`ni i potresni, tie silno me motiviraat da pomagam, kolku {to mo`am da bidam so niv i nivnata maka i detstvo da gi razubavam i `ivotot da im bide posre}en. Toa go ~inam, objasnuva Stan~e Kirovska, so qubov, kako majka, no i kako ~ovek koj veruva deka dobrinata so dobrina se vra}a.

Po~ituva~i, poddr`uva~i i prijateli nasekade. Za mnogumina od niv Stan~e e dade - kako {to milno ja vikaat i & se obra}aat. Iako so nekoi za prvpat se sre}ava, lu|eto vedna{ & se doveruvaat. Taa gi prifa}a. Ima sovet, dobar zbor i pomo{. Gi ute{uva. Gi uveruva deka ne se sami vo neizvesnosta. Taa e so niv.

Te{ko e ova vreme. Krizata dolgo trae. Nema{tijata pritiska. A ni se slu~i i najlo{oto, vo na{ava zemja se puka{e, zaginaa mladi lu|e. Znam kako im e na nivnite semejstva, na majkite, na decata siraci. Se molam, palev sve}i toa nikoga{ da ne se povtori. Golemo prokletstvo e lu|eto da se delat po vera, po nacija. Jas posakuvam da se obedinuvame po ~ove{tina, po dobrina, po humanost. Toa im go velam i na Albancite, i na Srbite, i na Romite, na sosedite, bidej}i nie Makedoncite, se poka`alo niz vekovite, sme humani, dobri lu|e, nikoj dosega ne n# pameti po lo{o. Zatoa dodeka mo`am }e bidam so narodot i }e mu pomagam. Dobrinata ja otvora sekoja porta. Moite delovni partneri i humanisti od svetot me poddr`uvaat. S# {to doa|a vo na{ava zemja, ona {to jas }e go obezbedam i odvojam od mene i mojot sin, }e im go podaram na osamenite, bednite, siracite. Sekoga{ treba da se potsetime, kako toa go prave{e na{ata skopjanka Majka Tereza. Taa sekoga{ be{e kade {to e najte{ko, najbedno. Sebesi ne se `ale{e, a im pomaga{e na site, na mali i stari, na beli i crni, na katolici, muslimani, budisti, hristijani. Pred nea, kako i pred Gospod, site sme isti, pora~uva Stan~e Kirovska, poso~uvaj}i deka bogatstvoto na lu|eto ne se parite, tuku sre}ata {to }e ja po~uvstvuva sekoj.