Prodol`il vo bitolskata gimnazija kade uspe{no maturira, a go posetuval i pedago{kiot kurs vo Solun. \or|i bil moderen i inteligenten mlad gospodin, ja sledel evropskata moda i vo toa vreme zboruval ~etiri stranski jazici: gr~ki, turski, bugarski i ruski, a poseduval i muzi~ki kvaliteti. Vo prazni~nite denovi svirel na violina.

U{te kako u~enik vo gimnazijata bil zabele`an od bitolskite u~iteli-revolucioneri deka poka`uva golem interes kon makedonskoto revolucionerno delo i bil vklu~en vo u~ili{niot revolucioneren kru`ok. Po zavr{uvawe na {koluvaweto u~itelstvuval vo pove}e mesta. Kako u~itel prodol`il so svojata revolucionerna dejnost, a profesijata mu bila sporedna rabota i kamufla`a pred turskata vlast.

S# dodeka ne bil otkrien od turskite vlasti, zaedno so brat mu Ico, doma, gi anga`irale sestrite da izrabotuvaat znamiwa so paroli: Avtonomna Makedonija i Sloboda ili Smrt.

Odreden vremenski period pominuva vo ~etata na vojvodata Nikola Petrov-Rusinski {to bilo od golemo zna~ewe za steknuvawe na revolucionernoto iskustvo. Po vra}aweto vo Bitola, doverena mu e odgovorna zada~a da go obezbeduva prestojot na Goce Del~ev vo gradot. Zada~ata uspe{no ja zavr{uva. Negovata golema qubov kon negovata devojka ne zavr{uva so brak, zatoa {to Sugarev celosno mu se posvetuva na idealot na VMRO i po ubistvoto na ba{-~au{ot pred negovata ku}a, zaminuva vo ilegala. No, devojkata dosledna na svoite prvi~ni ~uvstva se oma`ila duri po deset godini od smrtta na Sugarev. Po oformuvaweto na svojata ~eta, Sugarev gi obikoluva Bitolsko, Demirhisarsko, Resensko i Kru{evsko, zacvrstuvaj}i ja organizacionata postavenost, likvidiraj}i gi narodnite predavnici i uni{tuvaj}i gi aramiskite bandi. Vo 1903 godina plasirana e idejata za krevawe vostanie. Po toj povod, vo proletta bil svikan kongres na Bitolskiot revolucionren okrug vo s. Smilevo, na koj Sugarev bil golem pobornik protiv vostanie, sfa}aj}i ja strategijata i zatkulisnite igri na bugarskiot dvor i vrhovizmot, kako negovo orudie, koi planirale preku predvremeno i nedovolno organizirano vostanie da gi degradiraat i demoraliziraat silite na Organizacijata, a voedno i kr{ewe na nacionalniot ideal na Makedonecot. Po donesenata odluka na kongresot za krevawe vostanie, Sugarev, iako bil protiv, potoa ja prifa}a odlukata i se vklu~uva aktivno vo podgotovki za vostanie, a so samoto otpo~nuvawe u~estvuva kako okru`en vojvoda i gorski na~alnik na vostani~kata oblast. Vo postilindenskiot period toj zema u~estvo vo pohodot protiv golemosrpskite kralski ~eti vo "Pore~ieto i Azot". Postojanite prefrlawa od mesto vo mesto, neprekinatata napregnatost vo sovladuvaweto na te{kotiite na organiziraweto i ras~istuvaweto na Organizacijata od neprijateli, za~estenite stoma~ni bolki, a zgora na toa i revmatizmot, prili~no go oslabele negovoto zdravje i po preporaka na Organizacijata, re{il da zamine vo Bugarija na lekuvawe.

Po vra}aweto od Bugarija prodol`uva so svojata beskompromisna borba protiv imperijalisti~kite tendencii na sosednite bur`oazii: Srbija, Bugarija i Grcija. No, vo toj period, vo rakovodstvoto na bitolskiot okrug ve}e se infiltrirale agenti na bugarskiot knez Ferdinand. Vrhovistot Petar Ligu{ev - Ligu{ot, zaedno so svoite istomislenici, napravile ve{t i gnasen plan za likvidacija na Sugarev. Nim im pre~el negoviot avtoritet me|u narodot, od kogo tie se pla{ele i negovata privrzanost kon VMRO, {to grani~ela vo fanatizam. Vo nego i vo takvite kako nego gledale pre~ka za ostvaruvawe na celta da go asimiliraat makedonskiot narod i da zavladeat so Makedonija. Toj gnasen plan do`ivea realizacija na petti april 1906 godina so prethodnoto predavstvo od strana na Ligu{ev - koga vo Paralovo, vo neramna bitka so turskiot asker, be{e ubien vojvodata \or|i Sugarev i negovata ~eta. Toj do posledniot den mu ostana veren na makedonskoto delo.

Delegacija na Unijata na mladi sili na VMRO-DPMNE, OK Bitola, go poseti seloto Paralovo i polo`i buket cve}e na mestoto kade {to be{e ubien bitolskiot vojvoda \or|i Sugarev.