Pregovorite za podelba na imotot na porane{na SFRJ }e se odr`at od 9 do 11 april vo Brisel. [efot na Upravata za sukcesija pri hrvatskata Vlada, Bo`o Marendi}, izjavil oti veruva deka pregovara~ite, barem {to se odnesuva na imotot vo Me|unarodnata banka za poramnuvawa vo Bazel, }e postignat soglasnost. Vo bankata se nao|aat 46 toni zlato, 8.000 hartii od vrednost i odredeno koli~estvo devizi, vo vkupna vrednost od okolu 480 milioni dolari.

Prethodnata runda pregovori za podelba na imotot na SFRJ se odr`a kon krajot na fevruari godinava vo Qubqana, a se razgovara{e za penziite, steknatite prava, datumot na raspadot na SFRJ i drugi otvoreni pra{awa.

Ministerstvoto za ekonomija odlu~i da dozvoli dopolnitelen uvoz na 2.000 toni sve`o i smrznato svinsko meso. Doprva treba da se utvrdi dali interventniot uvoz na svinsko vo celost }e bide sostaven samo od smrznato ili i od sve`o meso, bidej}i spored analizite na Ministerstvoto za ekonomija na pazarot se ~uvstvuva deficit na sve`o svinsko meso. Sepak, od dopolnitelniot uvoz na svinsko meso, se o~ekuva okolu 300 do 500 toni da bidat sve`o, a ostatokot smrznato svinsko meso.

Vtorata kvota od redovniot uvoz na smrznato meso Ministerstvoto }e ja dodeli najdocna do krajot na juni.

Prviot makedonski industriski robot za namotuvawe na kompozitni materijali, koj go proizvede privatnata prilepska firma "Mikrosam", be{e ukraden zaedno so prospektnite materijali na saemot "Denovi na evropskite kompoziti za tehnologii i materijali za aviotehnika" {to se odr`a vo Pariz od 27 do 30 mart godinava.

Spored sopstvenikot na "Mikrosam", Blagoja Samakoski, {tetata od nad 250.000 germanski marki e mnogu pogolema, za{to desetina firmi poka`ale interes da go kupat industriskiot robot.

Inaku, "Mikrosam" e dobitnik na pove}e visoki nagradi i priznanija, me|u koi i edinaesetoktomvriskata nagrada. Vo tekot na godinava otkako se proizveduva, prodadeni se pet industriski roboti vo stranstvo, {to e potvrda za stru~nosta na menaxerskiot tim na "Mikrosam" koja uspe{no go osvojuva svetskiot pazar.

Ministerstvoto za finansii na Republika Makedonija soop{ti deka Bankata za razvoj pri Sovetot na Evropa na Makedonija & dodeli grant od {est milioni evra za itni situacii. Donacijata e odgovor od Administrativniot sovet na Bankata, donesen na sostanokot vo Pariz na 29 i 30 mart ovaa godina, na barawe na Ministerstvoto za finansii.

Dodelenite grantovi }e se realiziraat preku dva proekta. Okolu eden milion evra se nameneti za nabavka na hrana i medicinski sredstva za pomo{ na najzagrozenite sloevi od naselenieto od sudirite. Vtoriot proekt }e podrazbira obezbeduvawe na pet milioni evra kako zasiluvawe na ve}e postoe~kiot proekt za izgradba na socijalni stanovi.

Vo soop{tenieto na Ministerstvoto za finansii se veli deka poradi nastanatata krizna sostojba, grantot od pet milioni evra }e se koristi pod specijalno povolni uslovi i so subvencionirana kamatna stapka od 0,5 do 1,5 procenti. Vakva privilegija Ministertvoto pobaralo i za celiot kredit od 15 milioni evra namenet za ovoj Proekt, za {to se ~eka odluka do krajot na maj.

Vladata na Italija, isto taka, odlu~i na Makedonija da & dodeli donacija od tri milioni germanski marki. Polovina od ovie sredstva }e se implementiraat preku italijanskata Ambasada vo Skopje, a najavena e i pomo{ od vladata na Kralstvoto Holandija.

"Vo uslovi koga stranskite lon-partneri masovno go odlo`uvaat potpi{uvaweto na aran`manite za sezonata esen - zima, {to obi~no se zaklu~uvaat vo tekot na april, neophodno i presudno za ponatamo{noto funkcionirawe na ovaa dejnost e da se prati jasen signal na delovnite partneri od stranstvo deka nastanite vo Makedonija se pod celosna kontrola na nadle`nite organi i deka ne postoi nikakov rizik za investitorite vo na{ata zemja" - be{e ka`ano na sostanokot na grupacijata na pretprijatija koi vr{at promet so tekstil, konfekcija i drugi tekstilni proizvodi, odr`an vo Stopanskata komora na Makedonija.

Dokolku ne se odr`i kontinuitetot na proizvodstvoto vo lon-industrijata, {to pretstavuva 95 otsto od doma{nata tekstilna industrija, se zakanuva realna opasnost strancite, osobeno germanskite partneri na koi{to otpa|a 57 otsto od vkupnata lon-sorabotka, da se preorientiraat kon tekstilnite kapaciteti vo Jugoslavija i vo Ukraina. Vakviot mo`en tek na nastanite za na{ite pretprijatija bi zna~el gubewe na delovnite vrski i neizvesnost na nivnata obnova vo podale~na idnina. Pretstavnicite od firmite {to vr{at promet so tekstil uka`aa deka i pred zapo~nuvaweto na voenite slu~uvawa vo na{ata zemja, e zapo~nat trend na opa|awe na vkupniot promet vo site dejnosti. Spored trgovcite, bez razlika na aktuelnata sostojba, hroni~niot problem na nivnata dejnost se praznite xebovi na gra|anite i niskiot standard. Vo januari ovaa godina, vo sporedba so januari 2000, kaj lon-ot e zabele`ano opa|awe na izvozot na dorabotkite za 14,2 otsto, no i pad na uvozot na lon-surovinite za 25 procenti.

Za podobruvawe na situacijata na makedonskiot agrar, Ministerstvoto za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo po~na da primenuva poinakov pristap, vo soglasnost so standardite na Evropskata unija.

Na negova inicijativa vo parlamentarna procedura se nao|a predlogot za formirawe Fond za poddr{ka i kreditirawe na zemjodelstvoto, Predlog-zakonot za zemjodelsko zemji{te i Predlog-zakonot za definirawe na profesijata zemjodelec. Celta e zakonsko regulirawe na pottiknuva~kite merki za razvoj na zemjodelstvoto i sozdavawe nov kodeks na zemjodelsko odnesuvawe. Vsu{nost, so donesuvawe na ovie zakoni za prv pat vo Republika Makedonija }e mo`e da se zboruva za sredstva vo visina od okolu 100 milioni germanski marki izdvoeni kako "meki kreditni linii" vo zemjodelstvoto. Sredstvata }e bidat nameneti glavno za obezbeduvawe sovremena mehanizacija, kvaliteten semenski materijal, materijali za za{tita na rastenijata i za realizirawe na novi proekti i tehnolo{ki linii za strate{kite kulturi.

Vladata na Japonija }e & dodeli na Makedonija pomo{ vo tehni~ka oprema vo vrednost od sedum milioni amerikanski dolari.

Realizacijata na ovaa donacija e zapo~nata vo tekot na 1999 godina, a treba da se operacionalizira do krajot na godinava, za {to Vladata na Republika Makedonija vo januari godinava potpi{a dogovor so japonskata Vlada. Makedonskoto Ministerstvo za finansii, preku Narodnata banka na Makedonija, otvori smetka vo Japonija na koja parite se prefrleni, a pomo{ta direktno }e bide upatena vo JP "Makedonija pat" za odr`uvawe na avtopati{tata i regionalnite pati{ta vo zemjava.