ZDRAVSTVO

@enska nevladina asocijacija za borba protiv rakot na dojkata

ISKRA NADE@ VO "@IVOTNA ISKRA"

Pi{uva: Mileva LAZOVA

  • Na sredbite vo ovaa asocijacija, `enite govorat za nivnoto iskustvo i soo~uvawe so ovaa bolest, a istovremeno apeliraat pove}e `eni da se educiraat i pove}e da se gri`at za sopstvenoto zdravje

@enskoto dru{tvo "@ivotna iskra", ~ij pretsedatel e gospo|a Violeta Tomovska, postoi za da & vlee nade`, `elba za `ivot i da & pomogne na sekoja `ena ~ij um e opsednat so temni misli, zapoznavaj}i se so podmolnata bolest - karcinomot.

Sekoja `ena imala razli~na operacija i sekoja od niv razli~no ja do`iveala i bolesta i operacijata. Vo tie momenti najva`en e psihi~kiot element. Nema `ena na koja & se slu~il nekakov stres ili, vo pogolema ili pomala mera, depresija koga se soo~uva so maligno zaboluvawe. Sekoja od niv pominuva niz momenti na slabost, no sepak treba so svest i zdrav razum taa li~nost da se izbori za svojot `ivot.

Ova dru{tvo e formirano pred osum godini, na 10 fevruari 1993 godina vo Skopje i za toa vreme mre`ata od vakvi zdru`enija e pro{irena niz cela Makedonija. Ova e nevladina `enska asocijacija koja navistina se gri`i za zdravjeto na `enata, majkata, soprugata. Momentno broi preku trista ~lenki koi se lekuvaat i se operirani od maligni zaboluvawa, osobeno od rak na dojka, a koi naizmeni~no se dru`at od 1993 godina i se sre}avaat edna{ nedelno. Na ovie sredbi `enite govorat za nivnoto iskustvo i soo~uvawe so ovaa bolest, a istovremeno apeliraat pove}e `eni da se educiraat i pove}e da se gri`at za sopstvenoto zdravje.

AKTIVNOSTI I PROEKTI

@enskata asocijacija "@ivotna iskra" ima svoja programa vo koja se vklu~eni mnogubrojni aktivnosti i proekti. Isto taka, tie se ~lenki na Me|unarodnata asocijacija za rak na dojka vo @eneva, u~estvuvale na dva nivni kongresa i steknale mnogu novi soznanija od sferata na zdravstvoto.

Za ovie osum godini, kolku {to postoi "@ivotna iskra" istovremeno koristej}i gi svetskite soznanija, imavme mo`nost da izdademe preku deset bro{uri koi se specijalno nameneti za rakot na dojkata, veli gospo|a Tomovska. Edna od bro{urite e vo vid na slikovnica so naslov "Hemoterapija {to e toa", nameneta za decata koi se lekuvaat od maligni zaboluvawa na Detskata klinika. Vsu{nost, stanuva zbor za bro{ura za dete koe ne znae da ~ita taka {to preku slikata gleda {to se slu~uva so nego. Tie momenti se mnogu te{ki koga deteto treba da primi citostatska terapija. Roditelot ili lekarot te{ko mo`at da mu gi objasnat rabotite {to se slu~uvaat so nego, a od druga strana i nema da razbere. So pomo{ na ovaa bro{ura - slikovnica, deteto postepeno se pribli`uva do vistinata.

Pokraj bro{urite, ~lenkite na ovaa asocijacija imaat ostvareno i brojni predavawa od poleto na medicinata, po `elba na pacientkite. Vo nivnata programa imaat predvideno mnogu proekti i o~ekuvaat {to e mo`no pobrzo da gi ostvarat.

Sekoja godina, ve}e tradicionalno, edna nedela ni e vo znakot na "Nedela na borba protiv rakot", od prvi do osmi mart, za pove}e maligni zaboluvawa, dodeka nie se obra}ame za rakot na dojkata, objasnuva Tomovska. Redovno odime vo poseta na `enite koi se lekuvaat od maligni zaboluvawa, im podaruvame simboli~ni podaroci i gi pokanuvame da se dru`at so nas, da se vratat i da `iveat kako porano. Na {esti mart imavme po~etok na edna kampawa nare~ena "2001 vo borbata protiv rakot na dojkata". Preku bro{urite i predavawata da ja sogleda vistinata i da se gri`i s# pove}e za svoeto zdravje, preventivno, da ne dojde do bolesta. Vo ovaa kampawa so nas }e sorabotuvaat mnogu lekari, koi so svoi stru~ni soveti mnogu }e pridonesat vo borbata protiv rakot.

PROBLEMI

Sega imame problemi so lekuvaweto i participacijata, promenite vo zdravstvoto, zatoa {to mnogu `eni primaat po 150 germanski marki penzija, a moraat da gi kupat lekovite koi se mnogu skapi. @iveeme vo vreme na tehnolo{ki vi{oci i bezrabotica, koi u{te pove}e ja vlo{uvaat zdravstvenata sostojba, veli Violeta Tomovska.

Ima semejstva kade i majkata i deteto se bolni od maligni zaboluvawa, pa tuka tie se soo~uvaat so problemot za kogo da se nabavat lekovite, za deteto ili majkata. Kako i sekoj roditel, taka i majkata, bi se otka`ala od svoite lekovi samo za da gi nabavi za nejzinoto dete. No, na deteto mu e potrebna zdrava majka.

Imavme sredba so Organizacijata na potro{uva~ite na Makedonija, na koja ni bea ka`ani pravata na pacientite, veli gospo|a Tomovska. Gi znaeme nie svoite prava, no dosega i pokraj tie prava sme se soo~ile so mnogu problemi. Koga }e se nabrojat i dokolku pacientot saka da gi nadmine, }e se soo~i so golem finansiski tovar. Za da ima zdravo naselenie, treba mnogu da se vlo`i vo zdravstvoto. Mnogu }e bideme sre}ni ako mo`eme da nabavime aparat so koj }e raboti lekar i ako mo`eme finansiski da im pomogneme na pove}e pacientki.