DU[MANITE GOSPOD ]E GI POSRAMI

G. KIRIL: Vo ova na{e s# u{te nemirno i razbranuvano vreme na `iveewe, Gospod n# udostoi da mu se raduvame na najgolemiot hristijanski praznik i na pobedata na pravdata nad nepravdata, na `ivotot nad smrtta - na pobedata na dobroto nad zloto. A nie po nekolkunedelnite krstni golgotski raspnuvawa, eve pak ja do`ivuvame svetlinata na na{eto voskresenie. Zatoa ovoj Veligden za nas e praznik nad praznicite - svetol den na Hristovoto i na{eto voskresenie i opstojuvawe i kako hristijani i kako Makedonci. Toa treba i da n# inspirira pobrojno da zememe u~estvo vo veligdenskata radost, da se priklu~ime kon seop{toto tor`estvo preku pobrojno prisustvo na veligdenskite bogoslu`bi, na koi so umileni srca bratski da se pregrneme ta zaedno so celata nebesna hierarhija da zapeeme: Hristos voskresna od mrtvite i otkako so smrt smrtta ja pobedi, ni daruva ve~en `ivot. Zatoa i preku bliskosta so Boga i ispolnuvaweto na Bo`jite evangelski poraki obezbeduvame posilno zaedni{tvo i bliskost me|u nas lu|eto.

Radosta na Hristovoto Voskresenie i pobedata na svetlinata nad temninata n# osiluva, n# oblagoroduva i n# preporoduva vo borbata za duhovna i ekonomska preobrazba vo naporite za vospostavuvawe celosen mir i blagosostojba vo na{ata Tatkovina, a za silnoto edinstvo i pobeda nad sekakvite demonski napa|awa. Makedonija i makedonskiot narod Gospod gi vozdigna i oveli~i i so toa {to n# vgradi vo knigata na ve~nosta, Biblijata, da se spomenuvame preku 30 pati. Du{manite, koi i vo posledno vreme se povampiruvaat, ne ni mo`at ni{to. Niv Gospod }e gi posrami.

G. KIRIL: Polo`bata na prostorot na Tetovsko-gostivarskoto namesni{tvo s# u{te e nestabilna. Na{iot narod, na{ite vernici se voznemireni.

Vo istorijata na na{eto mnogustoletno `iveewe na tatkovskite ogni{ta sme minuvale niz te{ki, pekolni isku{enija. Makedonskiot duh i nepokor ne mo`el nikoj da go skr{i, pa najmalku }e se najde sila, koja sega }e go napravi toa. Bez ogled {to nekoi se obiduvaat da n# odroduvaat od na{iot makedonski bit, nie morame da smogneme sili, preku silnoto nacionalno i duhovno edinstvo, da `iveeme i da posvedo~uvame deka sme narod vo koj e vnedren Aleksandroviot duh, duhot na car Samuil, na Svetite Kiril i Metodij, na Svetite Kliment i Naum, duhot na apostolot Goce Del~ev, na novoma~enikot za svetoto makedonsko delo Metodija A. ^ento, ta i site zaginati borci i pobornici za narodna i duhovna sloboda vo Prviot i Vtoriot Ilinden i vo site pred i po ilindenski borbi i vostanija, vklu~uvaj}i ja i Gra|anskata vojna vo Grcija. Nivnite du{i od Nebesnata Crkva n# povikuvaat da ne dozvolime nikoj da ni ja odzeme du{ata na Makedonija, a toa e imeto sveto, neotu|ivo.

Treba da im se pora~a na site posegnuva~i po makedonskiot organizam deka nema {to pove}e da se par~i od i taka raspar~enata i ras~ere~ena Makedonija. Upadot na teroristi~kite elementi, osobeno na prostorot pod tetovskiot region, od strana na teritorijata {to e pod protektorat na Obedinetite nacii (od Kosovo), smetame deka e nedopustliv, bidej}i se izvr{i klasi~na okupacija na del od Makedonija. Dostoinstvoto na Makedonija vo ovoj slu~aj treba{e da se brani i odbrani so voeni sretstva, iako e op{to poznato deka vojnite se golemo zlo. No, vo ovie s# u{te te{ki migovi treba da si gi otvorime o~ite i da ne dozvolime da ni se nametnuvaat sekakvi belosvetski misioneri, ami lu|e Bogomprosveteni, na koi pri srce im e vistinskiot mir i poredok na sozdadenata od Boga planeta majka - Zemja. Dene{nata odbrana na suverena Makedonija od agresorot so voeni sredstva e odbrana na na{eto nacionalno postoewe. Neodbranata e na{e is~eznuvawe i umirawe. So najvozvi{eni arhipastirski, bratoqubivi ~uvstva na gordost, sakam da ja iska`am mojata blagodarnost i blagodarnosta na moite sve{tenici i vernicite za izvojuvanata meteorska, triumfalna pobeda na na{ite bezbednosni sili, na{ite vojnici i policajci, koi sekoga{ za mene pretstavuvale vistinski angeli-~uvari. Vo ova vreme, koga so vojni, ekstremizam i terorizam ne mo`e ni{to da se postigne za svojot narod i dr`ava, nie Makedoncite treba ~esno, dostoinstveno, gordo i seoddajno da `iveeme za Makedonija.

G. KIRIL: Sre}na e okolnosta {to ve}e makedonskite semejstva povtorno se vra}aat vo svoite rodni ogni{ta.

Nosej}i se so iskrenata arhipastirska, roditelska `elba donekade da gi ubla`ime te{kotiite so koi se soo~ija na{ite dragi vernici, denovive obezbedivme edna malku pogolema humanitarna pomo{ od 1.000 semejni paketi, koja se deli na semejstvata ~ii domovi bea najzagrozeni, na prostorot kade {to se odvivaa voenite dejstva. Taa pomo{ e obezbedena vo sorabotka so pove}e humanitarni organizacii i na{ata humanitarna organizacija "Milosrdie", zaedno so Me|unarodniot centar za me|unarodna sorabotka i humanitarnata organizacija "\akonija" pri MPC. Ovie denovi obezbeduvame u{te pove}e od humanitarnata pomo{, koja kako veligdenska pomo{ }e im bide raspredelena na na{ite vernici koi ne dobija od prvata pratka.

G. KIRIL: Jas sum krajno revoltiran poradi varvarskiot odnos od strana na teroristite i golemite {teti {to gi imaat napraveno vrz drevnoto manastirsko svetili{te nad Baltepe. Manastirskata crkva "Sveti Atanasij" e celosno ruinirana i obesvetena, a {teta se napravi i nad crkvata "Sv. Nikola", koja pretstavuva svoevidna galerija so ikonostas i fresko`ivopis od 18 vek. Vo ovaa Crkva ima eden svoeviden kuriozitet - nad ikonostasot e vgradena rozetna vo dlaborez so 16-zra~noto sonce od makedonskoto zname, pronajdeno vo Kutle{.

Jas, zaedno so moite sve{tenici i manastirskoto nastojni{tvo, godini po red, osobeno od obnovuvaweto na na{ata suverena dr`ava vo 1991 godina, uka`uvavme deka nad ova na{e drevno manastirsko svetili{te, pa i nad nekoi drugi, se nanesuvani golemi {teti od strana na pove}e ekstremno nastroeni grupi od albanskata populacija. [tetite i provokaciite bea redovno prijavuvani pred nadle`nite organi vo Tetovo, no bez nekoi pogolemi rezultati. Tamu se prireduva{e duri i edna nedozvolena manifestacija sprotivna na me|unarodnite konvencii, se odr`uva{e natprevar na ku~iwa {arplaninci vo davewe. Za `al, na{ite obra}awa zasekoga{ ostanuvaa samo "glas na piju{tago vo pustina".

So seto ova {to se slu~i vo posledno vreme, se nadevam deka site nedoli~ni dejanija }e prestanat preku dol`nosta i gri`ata {to treba da ja ispolnuvaat nadle`nite faktori, so cel da se vrati duhovniot i religiskiot mir i spokoj vo prostorot na ovie manastirski svetili{ta. [tetite koi se pravat nad makedonskite svetini se nedoli~ni i nedostojni i tie mo`at da bidat delo samo na bezverni i opijaneti lu|e. Vistinskite vernici od islamot otsekoga{ kon drevnite hristijanski svetili{ta se odnesuvale so respekt i den-denes koga minuvaat kraj niv svrteni kon istite, pominuvaat so naklon. Site onie {to gi pravat tie necivilizirani dejanija se la`at sebe si i drugite deka so toa mo`at da gi postignat svoite odamna nad`iveani celi. Makedonskiot narod ne uspea silnata Otomanska Imperija, pod koja se nao|avme pove}e od polovina milenium, da go islamizira i da mu ja ubie i odzeme verata hristijanska. Najmalku sega Gospod }e dozvoli toa da go napravat nekakvi albanski ekstremisti. Zatoa, pora~uvam da bideme gordi na ona {to sme, dlaboko vo svoeto bitie da go ~uvame imeto sveto, makedonsko. Da ostaneme dosledni vo so~uvuvaweto na vtemelenite ustavni na~ela, kako vo Ustavot na MPC i Preambulata vo nego, taka i vo Ustavot na Republika Makedonija i Preambulata vo nego.

G. KIRIL: Pravoto na sloboda i demokratsko `iveewe go smetam za sveto pravo na sekoj ~ovek na planetata Zemja, bez ogled na nacionalnata, verska ili rasna pripadnost. No, pravata na eden narod i malcinstvata vo edna dr`ava, koi mu se garancija za miren, bezbeden i spokoen `ivot, povlekuvaat i obvrski. Za ostvaruvawe na ovie vrednosti treba podednakvo da se trudat site gra|ani vo dr`avata vo koja re{ile da `iveat ~esno vo mir, sloga i razbirawe. Jas sum ~ovek koj{to prifa}a kompromis, no nikako pregovori za ona {to pretstavuva sveto i neotu|ivo za mojot narod, mojata zemja i mojata Sveta Crkva so nejziniot avtokefalen status. [to zna~i, nikakvi pregovori za teritorijalniot suverenitet na RM, nacionalniot identitet na makedonskiot narod i avtokefalniot status na na{ata sveta Crkva. Samo vrz osnova na ovie tri kamen-temelnici smetam deka mo`eme da opstaneme za navek. Zatoa, najmalku smee de se dozvoli ona {to se slu~uva{e poslednive denovi, da bideme progonuvani i raseluvani od na{ite tatkovski, vekovni ogni{ta.

G. KIRIL: Vo princip, kako arhijerej na MPC, terminot "pregovarawe" vo site dosega{ni dejnosti i aktivnosti ne sum go prifa}al. I vo ovoj slu~aj, {to se odnesuva do mene, razgovori prifa}am, no pregovori ne. Me|utoa, da razgovarame so cel da se dojde do zaedni~ki jazik, so {to }e si pomogneme edni na drugi za da si obezbedime pogolemo me|usebno razbirawe i po~ituvawe, za da se obezbedi tolku potrebniot mir i spokoj na ovie, da gi nare~am, zaedni~ki prostori na koi i tie se opredelile da `iveet pod toploto makedonsko nebo.

G. KIRIL: Jas so zadovolstvo mo`am da ka`am deka momentalnata sostojba vo redovite na Sinodot, bez ogled na raznoglasijata vo mediumite, e na zadovolitelno nivo. Imame razbirawe. Pred sebe, kako najvozvi{ena zada~a, sme go postavile zaedni~kiot interes da se so~uva edinstvoto vo Crkvata, za da obezbedime pomiren i posodr`inski duhoven `ivot na na{ite vernici.

Raduva faktot {to po izborot na noviot Poglavar na MPC, denovive odr`a sednica Arhiepiskopskiot upraven odbor, koj pretstavuva izvr{en organ na najvisokoto zakonodavno upravno telo, t.n. Crkovno-naroden makedonski parlament.

Inaku, nie mo`eme da razgovarame i }e gi prodol`ime razgovorite, no ne pregovorite, so Carigradskata patrijar{ija, so SPC i so drugite pravoslavni crkvi, so cel da se najde razbirawe za realnoto postoewe na na{ata `iva i aktivna Crkva, koja vo ovoj period od ~etiri decenii od nejzinoto osamostojuvawe od 1958 godina i obnovuvaweto na nejzinata celosna avtokefalnost vo 1967 godina, mo`am da ka`am so zadovolstvo deka i tuka i vo dijasporata do`ivuva vistinska renesansa. Taa gi zadovoluva religioznite, crkovno-duhovnite, liturgiskite i kanonskite prava (zasnovani na normi vo svetata Hristova crkva) na preku 2,5 do 3 milioni vernici, zakriluvani pod pla{tot na rodnata majka-Svetiklimentova crkva.

G. KIRIL: Jas vo nieden slu~aj, kako arhijerej koj e potpisnik na istoriskata odluka donesena od Svetiot arhijerejski sinod vo 1967 godina i potvrdena od Arhiepiskopskiot crkovno-naroden sobor, ne ni pomisluvam, a kamoli da prifatam, kakva bilo dodavka ili pridavka po odnos na imeto ili statusot na na{ata Sveta pravoslavna crkva. Toa ime e vgradeno vo Ustavot na MPC preku 150 pati, a vakviot status na MPC e vnedren i vo Ustavot na Republika Makedonija.

G. KIRIL: Nie sme sre}ni {to Gospod n# umudri i vdahnovi da pristapime so cela serioznost za obnova na slavata i ~esta na drevnata Ohridska arhiepiskopija. Dodeka ne bevme prisutni kako Crkva na severnoamerikanskiot kontinent, bevme nikoj i ni{to, nitu poznati nitu prepoznati kako narod, iako vo srednovekovieto na svetot sme mu dale epohalni dela. So izgradbata na novite makedonski crkvi, za {to vo Kanada mnogu pridonese organizacijata "Obedineti Makedonci", vo periodot od 1967 godina, pa za celoto moe dve ipol decenisko arhipastvuvawe na tie Bogomblagosloveni prostori se izgradeni preku 25 impozantni crkvi i u{te poimpozantni kulturno-prosvetni centri, vo koi se sobrani i prodol`uvaat da se sobiraat ~edata od site kat~iwa na rodna Makedonija. Onoj koj saka da ja dolovi Makedonija vo malo, }e go do`ivee toa impresivno zadovolstvo ako se najde vo sredinata na tie na{i bra}a i sestri po krv i vera vo dijasporata. Bi go poso~il za primer gradot Detroit kade prete`no se skoncentrirani Makedoncite-iselenici od tetovskiot kraj i prespanskiot kraj. Vo ovoj grad se gradi najveli~enstvenata katedralna crkva i kulturno-prosveten centar. Do sega se investirani preku {est milioni dolari, a za celosno dovr{uvawe potrebni se u{te okolu ~etiri milioni. Golem broj na{i postari crkvi se podgotveni da go sledat nivniot primer.

Sre}en sum {to za moeto edno ipol decenisko arhipastiruvawe vo Avstralija se izgradeni mnogu crkvi i prviot manastir, "Sveti Kliment", nadvor od na{ata dr`ava. Tamu, patriotizmot na{ite lu|e go preto~uvaat vo donacii na sredstva za izgredba na sveti pravoslavni hramovi. Za da se dojde do vakvi ostvaruvawa, vo po~etokot na{ite lu|e gi zalo`uvaa pred bankite duri i svoite semejni domovi.

G. KIRIL: Vo site dosega{ni izbori za Poglavar na Makedonskata pravoslavna crkva jas se zalagav da se izbere nekoj od povozrasnite kandidati, so {to bi ostanale otvoreni vratite za pomladite. Izvesno e deka pred izborot na dedo Mihail ima{e pogolemi branuvawa. Jas zastanav kategori~no pred bra}ata arhijerei, so molba da se nadmineme sebesi i so izborot na toj belobrad, krepok i vo poodminati godini starec da gi otvorime vratite za site nas da se najdeme na poglavarskoto mesto. Nivno pravo be{e da se opredelat dali }e mislat kako mene, za da go dadat svojot glas za mene na posledniot izbor, so otvorena vrata vo poskoro vreme nekoj od pomladite da se najde na Svetiklimentoviot tron. Me|utoa, mnozinstvoto ne misle{e taka. Bo`ja volja be{e za Poglavar da bide izbran najmladiot i po godini i po hirotonija. Jas i toga{ i sega mu posakav mudrost, odli~no zdravje i pove}edecenisko, dostojno upravuvawe so kormiloto na makedonskiot duhoven brod, i tuka i vo dijasporata. Jas ostanuvam sekoga{ da se stavam na raspolagawe da pomagam za pogolem razvoj na na{ata Crkva i ne sum optovaren od soznanieto deka sum obespraven, bidej}i takva bila Bo`jata volja.

G. KIRIL: Neka na{ite du{i i srca gi ogree i stopli veligdenskata svetlina koja{to nikoga{ ne zgasnuva. Proslavuvaj}i Go Voskresnatiot Hrista Spasitelot, vo noviot milenium, kako seodajni sinovi i }erki na Makedonija i na na{ata Sveta Crkva, sekoga{ da go sledime primerot na na{ite sveti predci. Vo ve~en nezaborav da gi nosime nivnite poraki i amaneti za odbranata, ~esta, gordosta i dostoinstvoto na na{ite sveti vrednosti - predano da tvorime i da `iveeme za Makedonija.