NA MAKEDONIJA I E NEOPHODNA PARTIJA SO NACIONALNA STRATEGIJA ZA ZA^UVUVAWE NA MAKEDONSKATA DR@AVA

KUNOVSKA: Za `al, toa e to~no i problemati~no e toa {to zaginaa samo Makedonci. Toa zna~i Armijata na Republika Makedonija i MVR vo otstranuvaweto na ovie ekstremisti~ki napadi se poslu`ija samo so Makedonci vojnici i policajci. Vo ova vreme Makedoncite ja branat dr`avata, a Albancite ja napa|aat ili gi poddr`uvaat teroristi~kite grupi i preku niv so pritisok, ili preku instituciite na dr`avata, baraat da ja delat istata so nas.

Za `rtvite treba da odgovara dr`avata & pred s# makedonskite politi~ki partii {to se na vlast. Tie treba vedna{ da si odat, da dadat ostavka od aktuelnite funkcii i da im se sudi kako na predavnici koi {to dr`avnite i nacionalnite interesi na Makedonija gi otstapija - prodadoa za pari.

KUNOVSKA: Rekov, vrz makedonskiot politi~ki blok od vlasta, a se razbira i vrz albanskite ekstremisti dojdeni od Kosovo i tuka organizirani so del od makedonskite domorodni Albanci, seto toa vo sprega so albanskiot politi~ki blok. Da ne se zala`uvame i da ne dozvolime da bideme dovedeni vo zabluda koga od aktuelnata vlast (intervju na ministerot Kerim) slu{ame da treba da mu oddademe priznanie na Xaferi, bidej}i odigral mnogu konstruktivna uloga vo celata ovaa situacija. Ne. Toj e eden od provokatorite na ovaa vojna i bezredie vo Makedonija. Toj vo momentot e eden od tie {to se borat protiv Makedonija, no ne so oru`je, tuku so zbor. Xaferi e fakti~ki instruktor na ekstremistite. Gi organizira i im ka`uva kako da se odnesuvaat. Dali da pukaat i koga, ili da prestanat da pukaat. Poradi toa se i negovite "strate{ki" izjavi deka buntovnicite se gotovi vo sekoj moment odnovo da pravat provokacii i vr{at napadi, dokolku ne im se zadovolat zaedni~kite barawa za razgradba na Makedonija po institucionalen pat. Dojde vreme koga vo Makedonija imame o~ekuvana razvrska, vo smisla deka albanskiot blok se izdvoi, stana strogo iredentisti~ki, strogo nacionalisti~ki, koj ne se gri`i da ja podobri svojata socijalna i ekonomska struktura vo Makedonija, tuku se gleda sebesi samo kako obespraven kolektivitet, koj otvoreno se bori za "Golema Albanija". Toa zna~i na o~igled na site ja uriva dr`avata. Toa e dalekuse`na nivna politika, za koja, za `al, na{ite voda~i od makedonskite politi~ki partii, ne samo od sega{nata vlast, tuku i od prethodnata, nemaa sluh i se kusogledi.

@rtvite nema nikoga{ nikoj da gi vrati {to i da stori, no tie se i edna golema opomena deka Makedonecot ne treba i natamu da gi gubi svoite sinovi, a nekoj drug od toa da ima korist, vo konkretniot slu~aj Albancite so poddr{ka od NATO. Se gleda {to pravi Me|unarodnata zaednica. Taa otvoreno i perfidno se stava na strana na albanskiot radikalizam i golemoalbanskata platforma, a makedonskite politi~ki strukturi ne reagiraat na toa, iako se dlaboko svesni za dvoli~nata i poni`uva~ka politika kon Makedonija i makedonskiot narod.

KUNOVSKA: Toa e sramota. Kakvo osloboduvawe na svoja teritorija?! Kako mo`am svoja teritorija da oslobodam i da se falam so toa? Gubitnik sum vo onoj moment koga mirnodobski sum ja izgubil teritorijata i toga{ koga sum ja povratil so `rtvi. Kakvo e toa falewe na na{iot Premier deka Makedonija nemala vakov voen pohod i uspeh od ne znam koga i deka toa treba da se u~i vo u~ili{tata kako golema pobeda. Toa e razum na edno dete na vozrast od 12 godini. Treba da se sramime, a ne da se falime kako pobednici.

Ultimatumot be{e po nalog na Xaferi poddr`an odnadvor, za da im se dade vreme na bandite da se prestrojat i presoble~eni da slezat od planinata.

KUNOVSKA: Ne mo`e da se re~e deka sum antinatovski raspolo`ena, zatoa {to tvrdam deka site "mirovni akcii" prevzemeni od NATO na balkanskiot region se proma{eni i izvedeni po strate{ko scenario koe e na {teta na Balkanot. Tuka spa|aat i slu~uvawata vo Ju`na Srbija i kaj nas, kako i toa {to gi sednaa Srbite da pregovaraat so OVK vo sopstvenata dr`ava. Toa maslo na NATO mo`e i nam da ni se slu~i so ONA.

KUNOVSKA: So kogo? Vo Makedonija ima samo makedonski narod i malcinstva. Me|usebnite komunikacii i razgovori za zaedni{tvoto i podobriot `ivot sekoga{ bile i se prisutni. No, ima raboti za koi ne mo`e so nikogo da se pregovara, pa ni so koe bilo malcinstvo. Nikoj od makedonskiot del od vlasta nema mandat da pravi otstapki koi se odnesuvaat na direktno zagrozuvawe na teritorijalniot integritet na Makedonija i integritetot na makedonskata dr`ava, a so samoto toa i opstojbata i bitta na Makedonecot vo sopstvenata dr`ava. Zna~i, ne mo`e da se pregovara za drug - vtor konstitutiven narod vo dr`avata i paralelen dr`aven jazik, od prosta pri~ina {to seto toa vodi kon federalizacija na Makedonija, a toa }e zna~i kraj na dr`avata Makedonija, odnosno vojna za za~uvuvawe na istata. Makedoncite moraat da smetat i na vojna, bidej}i nemaat kade da odat. Ovaa makedonska dr`ava im e edinstvena i taa e nivna mati~na zemja. Mo`ebi nekoj koj ima vo kom{ilukot svoja mati~na zemja ima korist da ja razgradi Makedonija kako teritorija i dr`ava za da si ja pro{iri mati~nata dr`ava, no ne i Makedonecot, koj kako {to rekov nema rezervna tatkovina.

KUNOVSKA: Toa (tie) e direktna poddr{ka na Xaferisti~kata politika. Tie se iskorumpirani belosvetski politi~ari, platenici na albanskoto lobi, koi sakaat da n# pritisnat za da bi se na{le nie vo situacija da nemame drug izbor, osven da se pomirime so sopstvenoto bitisuvawe. Toa ne{to ne smee i nema da se slu~i. Ova sega {to se slu~uva mo`ebi e i dobro za da se razbudi, kone~no, duhot na makedonskiot narod kaj onie kaj koi e zaspan, a onie koi voop{to go nemaat, da sfatat deka mora da go imaat ako sakaat da opstojat. Dosta Makedoncite pravat otstapki na kogo bilo, a konkretno na albanskiot blok, NATO i me|unarodnata zaednica. Kone~no, na Makedonija & e potrebna partija so nacionalna platforma kako protivte`a na albanskiot radikalizam, za za{tita na makedonskata dr`ava, makedonskiot narod i makedonskata nacija, koja nema da pravi nikakvi otstapki po odnos na tie pra{awa, pa makar i da dojde do vojna. Treba otvoreno da im se ka`e na radikalistite deka ne n# pla{at nivnite zakani so vojna i deka otstapkite ne se na~in da se so~uva mirot kako zamena za slobodata i nezavisnosta.

KUNOVSKA: Jas ne sum nitu za {iroka, nitu za golema koalicija. Ovaa vlast treba vedna{ da si odi i da se formira preodna vlada. Kakva bila koalicija vo koja ovaa vlast ostanuva, osobeno kako Premier Qub~o, ili kako ministri za vnatre{ni raboti i odbrana, Dimovska i Paunovski, site zauzdani od nivniot pretpostaven Xaferi, vodi samo kon propast na makedonskata dr`ava. Narodot e toj {to treba da se organizira i ovaa vlast da ja ru{i. Nekoj }e re~e, zar nedemokratski i so uli~na demokratija? Da! Nie postapuvaj}i demokratski, po~ituvaj}i gi instituciite na vlasta, slu{aj}i gi site koi odnadvor doa|aat kako medijatori, i za `al n# u~at kako da se odnesuvame protiv sebe, napravivme golemi propusti, otstapki i so toa mnogu izgubivme. Zatoa sega narodot treba sam da gi prevzeme rabotite vo svoi race i sam da se organizira za ru{ewe na ovaa vlast. Uli~nata demokratija treba da se po~ituva kako posleden ~ekor i povik za spas na narodot. Zatoa velam deka ni treba partija so nacionalna platforma i strategija za za~uvuvawe na esencijalnite bogatstva na Makedonija kako dr`ava i Makedonecot vo nea, kako tvorec na sopstvenata mati~na zemja.

KUNOVSKA: Ova ne e vreme za gubewe i za razgovori, za vakvi ili onakvi koalicii na opozicionite partii so partiite na vlast. Site vo Makedonija treba da sme edinstveni i svesni deka dr`avata se nao|a vo dlaboka kriza i ako se po~eka, istata }e ja izgubime. Ne treba mnogu da gi slu{ame onie od vnatre ili koi{to od nadvor ni doa|aat i velat deka kako multietni~ka Makedonija treba da pravime ova ili ona. [to podrazbiraat pod terminot multietni~ka Makedonija? Multietni~ka dr`ava ili multietni~ko op{testvo? Ako mislat na multietni~ka dr`ava, takva nikade nema, posebno vo unitarna i sekularna dr`ava kako {to e Makedonija. Ednostavno koga se upotrebuva institutot "dr`ava", izrazot "'multietni~ka" e izli{en. Mo`eme da govorime samo za multietni~ko op{testvo, i ne treba da potencirame posebno deka na{eto op{testvo e takvo, koga se multietni~ki site op{testva vo svetot. Nema dr`ava so ~ista nacija. ^istata nacija zavr{i onoj moment koga Hitler kapitulira. Zemete na primer vo edna Germanija, Francija, [panija, Holandija, Belgija, do Skandinavskite zemji, ne samo {to se multietni~ki so site prisutni evropski nacii, tuku imaat i Afrikanci i Kinezi, vo golem broj. Zatoa se postavuva pra{aweto kako dojde taa laboratorija za multietni~ko op{testvo da se instalira tokmu vo Makedonija i nas Makedoncite da n# zemat kako eksperimentalni `ivotni, so cel da n# obezli~uvaat. Ne treba nikoj nikogo da u~i zatoa {to se znae deka site narodi vo Evropa se stremele da sozdadat svoja dr`ava i se stremat istata da ja so~uvaat i deka site dr`avi vo svetot se konstituiraat samo vrz eden narod. Samo nas ni se imaat nafrleno i toa cela Me|unarodna zaednica, za da formirame nie dr`ava na dva naroda. Toa nikade go nema. Naukata odamna potvrdila teoretski i fakti~ki, ako dr`avata pripa|a na pove}e narodi, taa ne mo`e da opstane. Taa po redot na ne{tata prirodno odi kon secesija. Toa e prvata etapa, a vtorata e razgradba na samata dr`ava. Nikade vo svetot nema eden narod da ima pove}e od edna mati~na dr`ava, posebno edna do druga zalepena. Zatoa nema mesto za ni~ie udovoluvawe, niti mesto za otstapki so menuvawe na Ustavot, a prethodno pregovori za istiot.

KUNOVSKA: Na{iot Ustav im gi dava site prava na malcinstvata i pove}e od toa. Zatoa i ne se uspea vo Makedonija da bide predizvikana gra|anska vojna. Malcinstvata se zadovolni od svoite individualni prava. Ne se zadovolni radikalistite i zagovornicite na golemoalbanskata secesija, koi se agresivni i kako takvi se protiv ~ovekovite prava i slobodi, voop{to. Me|u nacionalnostite vo Makedonija nema netrpelivost, nitu na verska nitu na nacionalna osnova. No, seto toa ne zna~i deka gra|anska vojna ne mo`e da izbie, koga se znae deka za takva vojna lu|eto mo`at lesno da se instruiraat od svoite voda~i, so propaganda. Toga{ lesno se odi vo borba, taka {to ne mo`e da se re~e deka vojnata vo Makedonija e izbegnata, no mo`e slobodno da se konstatira deka Albancite vo Makedonija nemaat interes da vodat vojna, bidej}i osven {to gi u`ivaat site individualni zagarantirani prava kako lu|e i gra|ani na ovaa zemja, go poseduvaat i najgolemiot del od kapitalot vo makedonskata dr`ava, no sepak, Makedonecot treba da bide podgotven za sopstvena odbrana i za odbrana na svojata dr`ava, se razbira, dokolku toa e potrebno. Nedoli~no e za eden narod da pravi otstapki i na toj na~in da ja gubi dr`avata. V~udonevidena sum od le`ernosta, kusogledosta i potkuplivosta na makedonskite partii na vlast, koi se edinstveno vinovni pred makedonskiot narod. Treba za 180 stepeni da ja svrtime rabotata kako Makedonci, svesni deka vo sprotivno }e n# odnese porojot. Treba da sme svesni i za faktot deka nam nikoj ne ni pomaga. Dovolno e da ja zememe kako primer Evropskata zaednica koja dozvoli 10 godini da kuburime so imeto i poni`uva~ki da n# oslovuvaat kako porane{na republika. Pa, zborot "porane{en" li~i na nekoj koj{to e mrtov, koj ne postoi. A nie koi{to kako narod i dr`ava opstojuvame i `iveeme na ovie prostori, sramno e taka da n# oslovuvaat.

KUNOVSKA: Ne mo`e nitu Bugarija, nitu Grcija da u~estvuvaat vo ovaa razvrska za malcinskite prava vo Makedonija, bidej}i samite ne priznavaat malcinstva. Tie za sebe velat: "Nie sme ednonacionalna dr`ava". Samite se nametnaa da bidat ednonacionalni, iako ne se, no me|unarodnata zaednica gi tolerira, iako znae deka vo dvete dr`avi `ivee makedonsko nacionalno malcinstvo, za koe za `al, ne se interesira nitu nivnata mati~na dr`ava. Grcija ima nacionalna strategija stara eden vek. Bugarija isto taka, a i Srbite i Albancite imaat strategii koi ne gi krijat. Samo nie Makedoncite nemame nacionalna strategija i zatoa sega stradame i dozvoluvame edna Grcija da ni gi re{ava odnosite so Albancite i da ni veli da im dademe pove}e prava, iako samata gi ima okolu 800.000 Albanci koi ne gi priznava. Pak }e re~am deka vinovna e makedonskata vlast, koja me|u drugoto dozvoli Albancite dojdeni od Kosovo i od Albanija da formiraat divi naselbi kade {to }e posakaat i stignat i da otkupuvaat dr`avjanstvo za 100 germanski marki. Sega }e vidime vo popisot kolku Albancite }e bidat pove}e od minatiot popis. Nikoj ne mo`e da me ubedi deka e toa natalitet. Toa e mehani~ki priliv izveden so strate{ka poddr{ka na albanskiot politi~ki blok. Od 1991 do 2001 godina nie imame preku 300.000 Albanci - dojdenci, koi dobile, odnosno se na ~ekawe za dobivawe dr`avjanstvo. Zo{to nie Makedoncite rabotame protiv sebe? Zar ne sme svesni deka ako se raspar~i makedonskata dr`ava, taa }e stane grob za makedonskiot narod? Moram da ka`am deka pravam golemi zabele{ki na albanskiot politi~ki blok vo Makedonija, {to nemaat mera, etika, ~ove~nost, {to sakaat poslednata kapka voda od dlankata na Makedonecot da mu ja zemat. Makedonija denes se nao|a na krstopat, napa|ana od pove}e strani, neza{titena od nikogo i ako sami ne se pogri`ime za samoza{tita, lesno }e ni bide zavrtena drugata strana na istorijata.

KUNOVSKA: Se o~ekuva{e osloboduvaweto, zatoa {to slu~ajot be{e farsa na ministerkata Dimovska, vo koj e dlaboko vme{ano Ministerstvoto za vnatre{ni raboti i samata taa, a vme{an e i profitot. Nim im odgovara{e edna godina i pove}e odolgovlekuvawe na procesot za da se istapkaat rabotite i da se skrijat tragovite. U{te na po~etokot, na obvinitelna klupa treba{e da sedat visoki funkcioneri na MVR, a prva Dimovska koja pod svoja zakrila go zede slu~ajot i vaka go izvede.