KOMENTAR

Makedonski pluralizam

U^ETE BIOLOGIJA, A NE POLITIKA

Pi{uva: Mi{ko TALESKI

  • Verbalnite krvnici koi u{te {to ne se ispopcule na pres-konferencii, Brane i Qube, sega sednuvaat na edna masa, oddale~eni pet metri eden od drug, za da ja re{avaat sudbinata na Makedonija. I komi~no i tragi~no
  • Poslednite izborni ciklusi poka`aa deka vo Republika Makedonija, gore-dolu, maksimum ima okolu 200. 000 albanski izbira~i, bidej}i samite rekoa deka 99 otsto izlegle na glasawe i glasale, odnosno gi napolnija kutiite so liv~iwa

Koj da ja vodi Makedonija vo ovie momenti na demokratsko i vladino zakrepnuvawe? Po zavr{uvaweto na dobro isfabrikuvanata vojna stapuva na scena vtoriot ~in od sapunskata opera, a zaedno so nea i dilemata koi se tie sili, koi mo`at da ja izvle~at zemjata od vaka obremenetata situacija. Pomalku ~udni stanuvaat poziciite na odredeni politi~ki akteri, koi samo glumat dr`avnici, a vo realnosta gi sproveduvaat biznis-celite i {iroko partiskite interesi, koi se vo korist na samo desetina lu|e od taa interesna grupa. Re~isi polovinata od dene{niot politi~ki establi{ment se so takvi celi i pozicii. Zapnale site okolu Ustavot na Makedonija so obrazlo`enie deka toj e ko~nicata za razvojot na demokratskite procesi vo op{testvoto, pa go siluvaat kako da e prostitutka od Moldavija. Ustavot jasno gi proklamiral svoite trajni opredelbi za mir, so`ivot i tolerancija. Potezite na nekoi so koi se veli "dajte ni za da ima mir vo ku}a" se krajno nedopustlivi. Za takvite nema mesto vo politikata, tuku pred liceto na odgovornosta. I albanskiot i makedonskiot politi~ki blok treba da bidat svesni za ulogite {to gi imaat. Treba da znaat do kade smeat da odat, a do kade ne, {to smeat da ka`at, a {to ne. Neka ne se zala`uvaat so imunitetot {to go imaat zatoa {to ne se nedopirlivi. I golemiot Slobo toa go misle{e, pa sega }e gi meri }eliite kako Baltazar vo crtanite filmovi. Poziciite na koi{to stojat odredeni subjekti ne se politi~ki, u{te pomalku dr`avni. Tie se diletanski, profiterski, neizdr`ani. Dve godini nanazad se zanimavame samo so toa koj treba da ja vodi dr`avata, koj so kogo treba da koalicira, koj so kogo e priroden sojuznik, a koj ve{ta~ki. Politikata, namesto da gi doizgradi kako politi~ari so mudrost i itrina, taa po s# izgleda desetina godini po samostojnosta samo gi rasipa i levi~arite i desni~arite. Zatoa mo`ebi site sega nekako begaat vo centarot za da si gi isplaknat grevovite, koi gi pravele vo minatoto. Ne pominuva toa. Se rascepkaa site po dvajca, po trojca, pravat novi parlamentarni partii, partii koi }e ja spasuvale Makedonija. Istite tie vo nekoi stari ruva, do v~era ja opleskuvale dr`avata, a sega }e gi odmrsuvale ne{tata.

VERBALNITE KRVNICI

Partiite gi pravat ovie kombinatoriki vo ~uvstvitelni vremiwa. Site ti bile klu~ot na stabilnosta, site ti bile za demokratija i pluralizam, a avtokratijata im e vsadena v du{a. Kako poinaku da se sfati? Sega }e praveli novi vladi. [iroki, golemi, }e ja spasuvale Makedonija. Narodot treba da formira svoja koalicija za da se spasi od niv, a ne obratno. Verbalnite krvnici koi u{te {to ne se ispopcule na pres-konferencii, Brane i Qube, sega sednuvaat na edna masa, oddale~eni pet metri eden od drug, za da ja re{avaat sudbinata na Makedonija. I komi~no i tragi~no. Do v~era edniot bil narkoman i pijani~i{te, drugiot tepa~ na najbliskite, a sega zaedno }e razgovaraat za nekakov dijalog. Takvi bea @ika i Milan vo "@ikina dinastija". Po sredbata, fraerite se dogovorija da ne davaat nikakvi izjavi, nitu pak da se komentiraat i navreduvaat edni so drugi. Interesno. Doa|a li na scena t.n. nacionalno pomiruvawe? Ili samo si gi zama~kaa o~ite eden so drug do nekoe naredno viduvawe? Evropejcite povtorno, po silata na ne{tata, sakaat da posreduvaat vo na{ite raboti, da n# posovetuvaat kako poprosti od niv i da ni ka`at koj mo`e da vleze vo golemata vlada, a koj ne. Na ~elo da bil Qub~o, do nego Branko, bez Xaferi receptot bi bil nezamisliv, a Imeri samo }e ja otslikuva demokrati~nosta na avtokratijata. [to bi bilo toa? Ako skopskoto pivo svoevremeno e najdobroto od Makedonija ova politi~ko scenario, so ovie holivudski akteri, bi bilo najlo{oto od Makedonija. Kontrasni vo sekoj pogled, nema {to. Samo tie li se tie relevantnite, koi ve}e deset godini ni se nametnuvaat kako li~nosti i partii bez koi ne mo`eme da `iveeme i opstoime? Narodot mora ve}e da sfati i da proceni deka uslovite da ja izbegne taa crno-bela kombinacija se ve}e prezreani. Se dobiva vpe~atok deka seto ostanato {to egzistira na makedonskiot politi~ki prostor e bajato, nedovolno objasneto i nepozicionirano. Multipartiskiot `ivot navistina kolku e pobroen e demokratski, no istovremeno i te`ok za razbirawe i sproveduvawe vo pozitivna smisla na zborot. Poglednete ja samo slikata vo Parlamentot. Na poslednite izbori vo 1998 godina vlegoa partiite {to vlegoa brojni onaka kako {to gi izbra narodot za potoa da se rascepkaat i razdelat nezadovolnite od takvoto praktikuvawe na vlasta, no i na rabotite na opozicijata. Pa se slu~ija VMRO- Vistinska, vozobnovenata Liberalna partija , pa nezavisna grupa pratenici i sega najnovive-Narodna demokratska partija na Albancite na Haxirexa, Novata demokratija na ^a{ule i {to u{te ne }e izvidime. Se rasitnuva Parlamentot, se rasitnuva dr`avata. Vo igra vleze s#, dostoinstvoto na pratenikot i na krajot integritetot na dr`avata. Sekoe ~udo za tri dena, pa taka i ova. Samo ne veruvav deka zad site tie politi~ki igri se kriele i takvi scenarija, so koi preku teloto na dr`avata bi trebalo da se pokrijat valkanite potezi na odredeni grupi.

I toa go imalo. Koga ja dr`ime pri analizite momentnata politi~ko-bezbednosna situacija vo zemjava, neizbe`no e da se sogledaat odredeni slu~uvawa, koi nekoj po svoja volja saka da gi izbegne i da ka`e deka tie ne se faktor od relevantno zna~ewe. No, vredni se da se ka`at, pa i protolkuvaat. Celata ovaa rabota kaj nas proizleze od statusot na albanskoto malcinstvo vo zemjava. Za nekogo e dobar, za nekogo lo{. Faktite go govorat slednoto.

BIOLO[KA VOJNA

Popisot, koj godinava }e se sprovede vo Makedonija, od 15 do 31 maj, }e gi re{i site dilemi i predrasudi, koi sega gi nametnuvaat pretstavnicite na albanskite politi~ki partii. Toj }e poka`e kolku se na broj, kolku gi ima, dali 23 ili 45 otsto. Nivniot bojkot vo 1994 godina gi dovede vo situacija da ne znaat kolku se, pa sega ne im preostanuva ni{to drugo, tuku samo da {pekuliraat. Poslednite izborni ciklusi poka`aa deka vo Republika Makedonija, gore-dolu, maksimum ima okolu 200. 000 albanski izbira~i, bidej}i samite rekoa deka 99 otsto izlegle na glasawe i glasale, odnosno gi napolnija kutiite so liv~iwa. Ako vo zemjava ima 1,5 milioni izbira~i zapi{ani vo Edinstveniot izbira~ki spisok, toga{ zna~i deka od vkupniot elektorat Albancite se okolu 15 otsto. Vo Parlamentot ima 25 pratenici Albanci {to e edna petina od vkupniot broj. Toa ni oddaleku ne ja otslikuva vistinskata slika za brojnosta na albanskoto naselenie vo Makedonija. Nekoj }e se zapra{a zo{to Albancite imaat mal elektorat, a pogolema brojnost na naselenie. Odgovorot le`i vo faktot {to dominantnoto naselenie kaj Albancite e pod 18-godi{na vozrast, koe nema pravo na glas. Na ova uka`aa i brojnite statisti~ki istra`uvawa na odredeni institucii, koi upatija na toa deka makedonskoto naselenie staree, a albanskoto podmladuva. Vo svetot toa se narekuva biolo{ka vojna. Enormno visok stepen na natalitet, koj e drasti~no zasilen vo poslednite 20 godini. Nemaj}i mo`nost preku instituciite na sistemot da se ostvarat golemodr`avnite celi, toga{ nenormalniot natalitet }e bide presudniot faktor za deset - dvaeset godini, na mnogu eleganten na~in, preku izbori da se re{at takvite ambicii. Ottuka, gospo`ata Mukareme Rusi nema moralno pravo da iznesuva nevistini vo javnosta deka komunisti~koto ureduvawe na dr`avata pridonelo albanskata `ena da ostane nepismena i zaostanata, vo sporedba so makedonskata `ena. Vinata Rusi treba da ja bara kaj posilniot pol od albanskata populacija, koj e najpotenten vo evropski, pa i vo svetski ramki, za pomalku da misli na razmno`uvaweto, a pove}e na evropskata idnina. Tuka postoi golema razlika. Albanskata `ena zaostanuva poradi `elbata na nejziniot ma` da ima pet ili sedum, a ne dve deca. Mislam deka i Mukareme Rusi toa go znae, no strategijata e taka zacrtana {to mora da ja realizira preku masovnoto proizvodstvo na novi pokolenija, so koi utre }e se re{ava preku brojki, a ne preku kadri. Branko i Qub~o povtorno }e se sretnat i }e se sre}avaat. ]e razgovaraat i }e re{avaat. Tie treba da & objasnat na Evropa za ovie antievropski procesi, koi samo ja zasiluvaat politikata na zaladuvawe. Sega treba da u~at biologija i zakon na prirodata, a ne politika. Ako dvajcata dozvolat utre ili zadutre rabotite da gi re{avaat maloletnite brojki na matematikata, samo kaj eden etnikum, toga{ bezuslovno }e bidat prinudeni i dvajcata da potpi{at kapitulacija.