ZNA^EWETO NA ORGANIZACIJATA VO ODBRANATA NA MAKEDONSKOTO NASELENIE

Vo Kostursko, golem del od selanite, koi ne dale pari za da se snabdat so pu{ki dobieni po kanal, si kupuvale od Arnautite. Arnautite }e trgnele po 5 -10, pa i 15 du{i so po edna do dve pu{ki po selata i gi prodavale za 180 do 200 gro{a ednata, a sedum gro{a za edno pakuvawe kur{umi. Taka, makedonskite selani se snabduvale so oru`je so sopstveni pari, a Arnautite se bogatele preku proda`bata na oru`jeto. Toa stanuvalo najizrazeno od Bo`ik do Veligden, vo godinite od 1900 do 1901. Vojvodata Pavel Hristov gi popre~uval selanite da se snabduvaat so pu{ki na toj na~in, oti mislel deka po kanal }e dobijat poevtini pu{ki.

Za Ohridsko, preku Ki~evsko, eden kanal donesuval oru`je od Tetovo. Od Tetovo dobivale pu{ki-martini, ne carski, a praveni vo Tetovo "japma". Taka, Arnautite od Tetovo se zdobivale so pari i preku praveweto pu{ki i nivno prodavawe na makedonskite revolucioneri vo Ohridsko, Ki~evsko, pa i Tetovsko.

Ohridskiot vojvoda Tase imal vospostaveno kanal i otkaj Debar. Otade se nosele razni pu{ki-gra, martini "jampa", ruski krimki i dr. Tase, Malesija ja snabdil so pu{ki preku toj kanal.

Arnautite, za da se steknat so pari i za da go ograbat Makedonecot, ne birale sredstva i na~ini. Taka, ohridskiot vojvoda Sile Vojdanov }e zabele`i: "Arnautite prodavaat so tovari barut na vostanicite. Prodavaat 'taninski', barut evropejski, kupuvan od vojskata, a prodavaat i praven barut vo Debarsko, slab. Na{ite go me{ale 'taninskiot' i slabiot".

Taka preku razni kanali i so razno oru`je se vooru`uval makedonskiot narod za da dava otpor na albanskite razbojni~ki bandi i da se podgotvuva za vostanie. Prilepskiot revolucioneren reon ne uspeal da vospostavi poseben kanal i nedovolno se snabdil so oru`je i barut za Ilindenskoto vostanie. Taa nesnabdenost so oru`je }e ja registrira i prilepskiot okoliski vojvoda, Petre Acev na Smilevskiot kongres.

Otporot protiv albanskite razbojni~ki bandi i turskoto ropstvo makedonskiot narod go daval so vekovi i na razni na~ini. Eden od najsvesnite borci protiv albanskite razbojni~ki bandi i Turcite bil vojvodata Nikola Petrov Rusinski. Koga na 12.7.1902 godina bile ograbeni selata Laktiwe, Godivje i Vrbjani vo Gorna Debarca od okolu 400 du{i Arnauti, Rusinski ispratil delegacija od selani vo Bitola za da se po`alat pred avstriskiot, francuskiot i ruskiot konzul. Selanite se po`alile pred konzulite, no od toa nemalo nikakvi rezultati. Vlasta ne im davala otpor na albanskite aramii.

Vojvodata Rusinski izdal i naredba da ne se dava `itoto na begovite. Izvr{il ubistva na nekoi razbojnici-aramii, poljaci Albanci i nasilnici. Go ubil voda~ot na turskite nasilnici od turskite sela vo Debarca Bened vo zaseda kaj selo Botun. Ubil i drugi poljaci-Arnauti.

Poradi za~estenite nasilstva nad makedonskoto naselenie od Albancite, poljacite i muslimanskite odmetnici, Rusinski ispratil otvoreno pismo do bitolskiot valija na 13.7.1902 godina. Vo toa pismo pi{uva za nasilstvata od albanskite razbojnici i zna~eweto na Organizacijata vo odbranata na naselenieto. Vo pismoto ja iznesuva sostojbata vo ograbenite sela poedine~no, zboruva za ubistvata vo Ohridsko. Isto taka gi iznesuva i reakciite od strana na Organizacijata vo vrska so ograbuvawata i ubistvata od arnautskite aramiski bandi. Ja kritikuva vlasta, koja ne prezema merki za progon na razbojnicite i predlaga merki, koi treba da gi prezeme vlasta za da se ovozmo`i miren `ivot na makedonskoto naselenie.

Me|u pove}eto merki gi predlaga i slednite:

1. Da se odzeme oru`jeto od muslimanite, koi nezakonski go poseduvaat i nosat;

2. Da se povle~at Turcite i Albancite poljaci od hristijanskite sela i da se dade pravo poljaci da bidat hristijani;

3. Da se spre~at sekakvi poteri od vojska;

4. Od zatvorite da se oslobodat zatvorenicite zatvoreni po kleveta i dr.

Borbenoto osposobuvawe na ~etite vo Ohridsko Rusinski moral da go zabrzuva poradi sosedstvoto so Arnatuite, koi bile grozno pla{ilo za naselenieto poradi tradicionalnite razbojni~ki napadi vrz nego.

Vo Ohridsko, pa i vo drugite krai{ta koi grani~at so Albancite, bil ote`nat razvojot na revolucionernoto dvi`ewe od samite Albanci. Vo Ohridsko ote`nat bil razvojot na revolucionernoto dvi`ewe i zatoa {to se neguvale revolucionernite tradicii, no nemalo nikakva propaganda za organizirana borba, s# do 1892 godina. Ohridskiot vojvoda Smile Vojdanov za organiziranata borba vo Ohridsko }e zabele`i: "Ima{e samo starovremska borba so arnautskite razbojni~ki bandi".

Te{kotiite od Albancite morale da gi podnesuvaat i `itelite od Ki~evsko. Ki~evsko na sever se grani~i so albansko naselenie. Toa postojano go teroriziralo makedonskoto naselenie. Terorot uslovuval Makedoncite nikoga{ da ne se ~uvstvuvaat sigurni i spokojni za svojot `ivot i imot.

Makedoncite od ovie krai{ta bile prisileni da gi izdr`uvaat site pritisoci zaradi koe i se odlu~ilo na borbata za sloboda od Turcite. Turcite vo Ki~evsko, vo borbata protiv makedonskite revolucioneri, bile izrazito pomagani od arnautskoto naselenie, pa makedonskite vostanici morale lavovski da im se sprotivstavuvaat na neprijatelite. Se borele i gradi v gradi kako so Turcite, taka i so Albancite i nikako ne im otstapuvale. Ki~evskiot vojvoda Luka Gerov vo svoite spomeni dava mnogu va`ni podatoci za Ki~evsko.

Taka Gerov pi{uva deka vo proletta 1899 godina so svojata ~eta go ubil zulumxijata Remko od arnatuskoto selo S'lb. Selanite od S'lb bile doseleni od Debarsko. Tie bile pro~ueni nasilnici vo Ki~evsko. Remko ekonomski imal zarobeno mnogu sela od Ki~evsko i Demirhisarsko. Samiot Remko ve}e go imal namirisano postoeweto na Organizacijata. Imalo izgledi toj da bil potkupen i od ~lenovite na srpskata propaganda, oti naselenieto go sovetuval da si kupuva srpski knigi za u~enicite. Zna~i, Arnautot Remko ja koristel za svoe zbogatuvawe i srpskata propaganda.

Remko bil ubien vo blizina na ki~evskoto selo Malkoec. Negovoto ubistvo predizvikalo isleduvawe na selanite od okolnite sela. Imalo zatvorawe i izma~uvawe, no ni{to ne se otkrilo, a vlasta ne mo`ela nikogo da obvini.

Vo 1899 godina, po nastojuvawe na Organizacijata od ki~evskoto selo Dobrenoec, selanite sami ja uni{tuvaat ~etata na pro~ueniot arnautski razbojnik Zulko. So nego gi ubivaat i negovite trojca drugari so koi se na{ol vo seloto. Po ubistvoto na Zulko ne se doznalo koj gi ubil razbojnicite i nikoj ne nastradal pri ispituvaweto od vlasta.

Kon krajot na juni 1899 godina, od strana na ki~evskata komitska ~eta se ubieni debarskite begovi. Na ~etata ne & bilo naredeno da gi ubiva debarskite prvenci, no & bilo re~eno da ~eka do esenta i, ako mo`e, da go fati `iv Abduraman-beg, pa za nego da se zeme golem otkup vo interes na Organizacijata. Abduraman bil golem srebroqubec i izma~uva~. Toj gi imal zarobeno mija~kite sela Lazaropole, Gali~nik i drugi. Mnogu se zbogatil.

^etata razbrala deka begot }e odi da kupuva ~iflig vo Prilep i }e nosi okolu 2.000 liri. Komitite se polakomile po parite i go ubile begot i u{te ~etvorica prvenci od Debar. No, mu na{le samo 150-160 liri. Ubistvoto bilo izvr{eno na granicata me|u Ki~evsko i Debarsko, vo blizina na mesnosta Lopu{nik. Pri istragata, debarskite vlasti velele deka ubistvoto bilo izvr{eno od ki~evski komiti, a ki~evskiot kajmakam re{itelno odrekuval deka ima komiti vo negoviot reon. Taka i pri ova ubistvo nemalo zatvoreni od Ki~evsko.

Albancite se vpu{tile vo odmazda vrz `itelite od selata Lazaropole i Du{egubica, bidej}i me|u dvete sela stanalo ubistvoto. Odmazdata ja vr{el debarskiot razbojnik Ramduka so negovata dru`ina. Prvo go ubile kmetot od Lazaropole-Bosko, a potoa u{te {est mom~iwa. Vo noemvri 1899 godina, Ramduka so u{te 100 du{i-Arnauti go napadnal seloto Du{egubica. Go zapalil. Izgorele 40 ku}i, a ubil eden starec, edna `ena i edno 11-godi{no mom~e. Potoa aramiite bile proterani od vooru`eni lica od seloto.

Ni vo Vele{ko, kon krajot na 19 vek, naselenieto ne im premol~uvalo na agite i begovite. Sve{tenikot Spase od s. Teovo po cena na svojot `ivot ne ja ispolnil zapovedta od Selman-aga slu`bata vo crkvite da ja izveduva na gr~ki jazik.

Sve{tenikot Ilija od s. Papradi{te otvoreno mu rekol na Arnautinot od s.Crnili{te, Fejzo-aga, deka narodot ne mo`e da dava pokraj carski danoci i avaet. Vo liceto od dvajcata sve{tenici od Vele{ko ve}e go gledame podignatiot naroden duh.

Od izvorite so koi raspolagame za razbojni~kite bandi vo bitolskiot vilaet od vtorata polovina na 19 vek i prvata decenija od 20 vek mo`no e da se sogleda deka po formiraweto na reonskite ~eti od strana na TMORO stivnuvaat razbojni~kite bandi vo bitolskiot vilaet, no ne gi snemuva napolno. Za odbele`uvawe e {to Ki~evsko dalo pove}e `rtvi za vreme na otporot pred vostanieto, otkolku vo vreme na vostanieto.

Razbojnicite po vostanieto se dvi`at zaedno so turskite poteri, koi im stanuvaat ortaci vo ograbuvawe na naselenieto. Vo bitolskiot vilaet (Jugozapadna Makedonija), po vostanieto zavladeala golema siroma{tija i pusto{, koja albanskite aramiski bandi i askerskite poteri so svoeto ograbuvawe u{te pove}e ja zgolemile.

Ni po Ilindenskoto vostanie i Mladoturskata revolucija ne prestanele arnatuskite besneewa vo jugozapadniot del na Makedonija. Avstroungarskiot konzul od Skopje, svoeto ministerstvo vo Viena na 18.5.1908 godina go izvestuva: "Vo Gostivar zapo~naa grabnuvawa na stoka od strana na debrani i lumjani, kako {to e toa slu~aj sekoja godina vo ova vreme".

Na 12.12.1908 godina avstroungarskiot konzul od Bitola Posfai do svojot minister vo Viena pi{uva: "Vo Prilep v~era se slu~i nastan koj osobeno me|u 'Bugarite' predizvika golem nemir. Na pazarot eden kaplar, Albanecot [aban od Pre{evo, naedna{, bez nikakov povod, po~nal so pu{ka i revolver da puka vo masa narod po {to ubil trojca 'Bugari', ranuvaj}i istovremeno i {estmina 'Bugari' (edna `ena i dve deca), eden Vlav i dvajca ili trojca vojnici. Dve lica od ranetite se na umirawe".

Atentatorot go storil toa kako izraz na omraza {to ustavot gi izedna~il hristijanite so muslimanite. Toj bil egzaltiran musliman".

Vo vreme na Mladoturskata revolucija Albanija ve}e go imala zapo~nato nacionalnoosloboditelnoto dvi`ewe. Eden od voda~ite na dvi`eweto, ^er~il bej Topuli, vospostavil vrska so voda~ot na Mladoturskata revolucija Nijazim. Po Revolucijata, Turcija im dala pravo na `itelite od plemeto Toski od Ju`na Albanija slobodno da go upotrebuvaat svojot maj~in jazik vo u~ili{tata, da izdavaat vesnici na nego i da komuniciraat na istiot jazik.

Vo letoto 1910 godina, albanskite plemiwa dignale bunt. Turskata vlast za da gi smiri Albancite, ispratila vojska duri od Anadolija. No, i ovoj bunt na albanskite plemiwa e na {teta na makedonskiot narod. Otkako go zadu{ila buntot vo Albanija, vojskata se vratila vo Makedonija.

Turcija, sogleduvaj}i deka i vo Makedonija se vlo{uva sostojbata, oti nezadovolnite Makedonci od Mladoturskata revolucija po~nale pak da isfrlaat komitski ~eti, ja zadr`ala vojskata na ~elo so Turgut-pa{a i vo po~etokot na septemvri 1910 godina ja prezela nevooru`enata akcija. So taa akcija, po pat na sila bilo sobrano oru`jeto ostanato me|u narodot od Ilindenskoto vostanie. Prilep so okolinata, vo vreme na nevooru`enata akcija dal i `rtvi. Istaknatite revolucioneri na ~elo so okoliskiot vojvoda Petre Acev bile do smrt izma~uvani i isprateni na zatvoreni{tvo vo Mala Azija. Oru`jeto koe na narodot mu slu`elo za odbrana od albanskite aramiski bandi bilo odzemeno od narodot.

Po zavr{uvaweto na Prvata balkanska vojna vo 1912 godina me|unarodnata situacija nalagala na Albanija da & se priznae nezavisnost. Avstro-Ungarija i Italija posebno nastojuvale, oti tie sakale da ja privrzat kon niv Albanija kako strate{ka zemja. Na Londonskata konferencija na ambasadorite na Golemite sili, odr`ana na 20.12.1912 godina, na Albanija & bila priznata nezavisnost, a Makedonija ja podelile na trite okolni monarhii, pa duri i pomal del (mala Prespa) & dale i na Albanija.

No, i po konstituiraweto na albanskata nezavisna dr`ava, vo Makedonija ne prestanale da doa|aat i aramisuvaat albanskite razbojni~ki bandi. Niv gi imalo i vo vremeto na kralska Jugoslavija. Za `al, duri i vo na{i dni tie ni se pojavuvaat, no sega vo podruga forma, so novo oru`je, nova posovr{ena taktika i cel.