PROMENA NA PREAMBULATA - PASIVEN GENOCID VRZ SEBESI

Ne e prvina da se kr~mi Makedonija, od vnatre i od nadvor, od svoi i tu|i pramatari i me{etari... Ja par~osaa so Bukure{kiot dogovor od 3 mart vo 1912 godina, ni koskite da ne mo`e da si gi sobere, ni sve}a da zapali na grobovite, da grani~i sama so sebe na ~etiri strani, kako unikat vo svetot bez primer. I {to sega? U{te li treba krv da se lee za ova edinstveno par~e tatkovina? Koj se osmeluva da bara Makedoncite da si izvr{at pasiven genocid na samite sebesi?

Bajram bi i pomina. Ne }e e kurban Makedonija, ni `rtveno jagne za Veligden. Da ne si pravi nikoj "bajram" so umot. Samuil damna mina, i ne sme ve}e slepci.. Nikoj nema pravo da ja krade idninata na generaciite {to doa|aat, ni sega{nosta na{a. Republika Makedonija, kako dr`ava, e na ispit, pote`ok od koga i da e!

Se postavuvaat barawa za promena na nacionalnata opredelba na dr`avata, na istoriskiot kontinuitet na dr`avnosta, koj so krv e izboren, platen i pretplaten. Zar taa definiranost e taka, od Mars padnata? Plod e na vekovnite borbi, buni, vostanija, na makedonskiot narod, na Kru{evskata Republika, na ASNOM, na dr`avnosta vo nekoga{nta SFRJ, na slobodno izrazenata volja na gra|anite na Republika Makedonija izrazena na referendumot od 8 septemvri 1991 godina. I toa, ni za toa ne smee da se promeni.

Za da se ima dr`ava, mora da postoi dr`avotvorno naselenie koe vo Republika Makedonija e 67 otsto, konstitutiven element kako sto`er, a toa e makedonskiot narod vo Republika Makedonija, pokraj koj se i site gra|ani od nacionalnostite, so site me|unarodno sankcionirani prava kako vo site evropski zemji vo svetot, duri i so povisok stepen, potvrden od nivnite pravni eksperti i od eden Robert Badinter. Ako go nema{e toj sto`er, prostorot }e be{e zafaten od drugite dr`avi: Grcija, Albanija, Srbija, Bugarija i ne }e ima{e dr`ava Makedonija. Vo preambulata napraven e civilizaciski is~ekor so zapi{uvaweto i na site malcinstva, koi `iveat vo Republika Makedonija. I {to sega? Mesto toj is~ekor da budi miren `ivot i tolerancija, sozdava tragi~ni problemi. A, kako bi bilo da ja promenime sega preambulata na najevropski na~in, kako vo site evropski nacionalni dr`avi; "Republika Makedonija,nacionalna dr`ava na Makedoncite", kako {to e [panija na [pancite, Grcija na Grcite, Bugarija na Bugarite, Albanija na Albancite, Srbija na Srbite, Turcija na Turcite.. I kaj niv ima malcinstva, duri i vo pogolem broj od kaj nas. Zo{to nie da bideme isklu~ok, koga toa pravi problemi... Zvu~i, retrogradno, no i vistinito. Treba li toa da go pravime?

"Koj narod ja izbori so krv ovaa dr`ava? Koja od sosednite dr`avi mo`e da se pofali so 67 otsto od dr`avotvornoto naselenie? So {to sme nie pove}e multietni~ka, multinacionalna dr`ava od Albanija, Grcija, Bugarija, Srbija, Turcija. Vo cela Evropa, i osobeno na Balkanot, nema dr`ava bez nacionalni malcinstva. Samo nekoi toa go priznavaat, a drugi ne sakaat ni da ~ujat. Francija, na primer, ne go prifati ~lenot za nacionalni malcinstva i me|unarodniot akt go potpi{a bez ~len 27. Taa i denes ne priznava nikakvi nacionalni prava na kolektivitetite na svojata teritorija. Samata Grcija, kako i Turcija, ne priznava nacionalni malcinstva, no bara svoi vo Albanija, pa duri i vo Makedonija. Evropa n# zamisluva kako dr`ava na malcinstva. Republika Makedonija i po Ustavot si e unitarna i nacionalna dr`ava na makedonskiot narod so site me|unarodno sankcionirani prava na malcinstvata, vpro~em kako i vo site evropski dr`avi. Slu~ajot so [vajcarija ne treba da se zloupotrebuva, bidej}i taa ima pove}e vekovna specifi~na istorija, iako tamu i Retroromancite se avtenti~en {vajcarski narod...", Bla`e Ristovski vo intervjuto so Bisera Liljak, "Visoko prostum", "Makedonsko sonce" od 4. 11. 1994 god str 11.

Mislat li tie {to baraat promena na preambulata deka so toa gi budat aspiraciite na sosedite, od koi nekoi tvrdat deka Republika Makedonija e ve{ta~ka tvorba ili toa go sakaat? [to }e bide so malcinstvata vo sosednite zemji? Ako nemaat matica - dr`ava, dr`avotvoren narod, komu }e pripa|aat?

Zo{to se saka da se preskokne kontinuitetetot na dr`avnosta? Makedonija be{e dr`ava i vo porane{nata SFRJ.

Republika Makedonija vo Ustavot go ima definirano politi~kiot sistem na zemjata, vrz baza na gra|anskiot liberalen demokratski koncept, ~ija osnova e borbata za ~ovekovite prava na site gra|ani vo op{testvoto. Pravata za izbori, za informirawe, za sloboda na duhot i mislata, za obrazovanie i site prava od civilnata sfera, gri`ata za identitetot, za kulturata, za jazikot... Ustavot gi garantira tie prava i nema ni{to sporno. Za niv sekoga{ mo`e da se vodi dijalog i da se bara re{enie. Zo{to toga{ od gotovo se pravi veresija? Zaradi mitovite za golemi dr`avi, zaradi zgolemuvawe na ne~ija gordost? Ta, gordosta e osobina na karakter, a ne politi~ka kategorija. Treba li i nie Makedoncite da barame sega golema Makedonija i taka pomina vremetraeweto na Bukure{kiot dogovor? Ni na son, za{to nema menuvawe na granicite, kako ni na strukturata na dr`avite ve}e postoe~ki, a toa e i Republika Makedonija.

Do koga kaj nas }e se plasira zamena na tezi; liberalnata gra|anska demokratija so teza na plemenska demokratija, ~ie osnovno barawe e pravoto za samoopredeluvawe, nezavisnost, kantonizacija i federalizacija? Strukturata na ednonacionalna dr`ava, so site sankcionirani prava na malcinstvata, da se zameni so struktura na dr`ava na etni~ki kolektiviteti Makedonci i Albanci. I ne pomagaat tuka site `imi majka kolnewa deka do toa nema da dojde. Dr`ava ne se gradi na vetuvawa, tuku so akti. So koe pravo Albancite vr{at diskriminacija na drugite malcinstva vo Republika Makedonija, ne spomnuvaj}i gi voop{to kako da se nevidlivi, samo zatoa {to se lojalni gra|ani na dr`avata i ne se neumereni vo barawata kako niv? Do koga nekoj }e forsira "pa{i i pa{alaci" vo Republika Makedonija za plemenski voda~i? "Jas }e pregovaram samo so liderot Arben Xaferi i so nikoj drug od albanskite lideri". Zaboravaat li tie gospoda deka plemenskata demokratija be{e osnova na fa{izmot vo Germanija, Italija, Japonija, koga na po~etokot pomala grupa ja nadvladuva pogolemata i...? "Plemenskata demokratija vo naj~est slu~aj ja stesnuva sferata na ~ovekovite prava, mesto da ja pro{iri i nema vrska so borbata za ~ovekovi prava na site gra|ani, koja e osnova na liberalnata demokratija...", objasnuva Rejmond Gestil, sociolog na Organizacijata za op{testveni pra{awa vo "Ku}ata na slobodite" vo Wujork vo "Pregled broj 254 od 1991 god vo napisot "Koj vid demokratija?"

Do koga liderite na partiiite na Albancite, }e tvrdat deka se diskriminirani so poimot malcinstvo, koga poimite i odredbite malcinstvo i mnozinstvo, se kvantitativna opredelba, a ne kvalifikativna. Nekoj e kvaliteten kako ~ovek zatoa {to toa e spored doblestite i osobinite, a ne spored toa dali e pripadnik na malcinstvo ili mnozinstvo. Site sme samo lu|e i brojot ne e odrednica za kvalitetot. Malcinstvata postojat zatoa {to nekade vo druga zemja ima mnozinstvo. Na niv narodot e vo Republika Albanija, za nas malcinstvata se vo sosednite zemji, a vo Republika Makedonija sme narod i tuka sme isti. Do koga pravata od civilnata sfera, kako {to e pravoto na identitet, za visoko obrazovanie }e gi struktuiraat kolektivisti~ki, }e gi prefrlaat vo javnata sfera i se postavuvaat kako kolektivitet nasproti dr`ava? ]e prestanat li edna{ izmislicite za gra|ani od prv i vtor red? Redovi postojat vo kino, teatar, na stadion. Ne postojat redovi na lu|e. Da ne e tragi~no, bi bilo sme{no. Od kade li samo gi izmislija? Fa{istite gi delea lu|eto na lu|e so sina i lu|e so druga krv... I da e taka kako {to ne e, gra|anin od prv red ne se stanuva so nekakvi definicii, tuku so is~ekor od sebesi, so rabota na identitetot, so obrazovanie, so podobruvawe na socijalniot, ekonomskiot status, zdravstveniot. Vpro~em, zo{to nikoj ne gi zapra{a ovie lideri {to storija za podobruvawe na statusot na `enata Albanka, zo{to `enskite deca vo pogolem broj ne go prodol`uvaat {koluvaweto i pokraj bistrinata, zo{to decata od osnovnoto obrazovanie rabotat po celi smeni po nastavata vo u~ili{teto, prodavaat po pazarite, kafuliwata... Sekoja ~est na rabotlivosta na albanskiot narod, i toa e nivno legitimno pravo. No, koga da najdat vreme za u~ewe, za da go sovladaat dovolno materijalot, za da postignat podobri rezultati? Tuka le`i pri~inata za pomaliot broj primeni albanski studenti, na univerzitetite so makedonski jazik, a ne e osnovna pri~ina te`inata na makedonskiot jazik? Ne e to~na tezata deka ako studira{ na drug jazik se vr{i asimilacija, akulturacija, na studentite, se sozdava subkultura. Zar asimilirani se eden Luan Starova, eden Kim Mehmeti, eden Abduraman Aliti, eden Xaferi i mnogu drugi intelektualci? Zar ako studira{ na Oksford, Jeil ili Sorbona }e se asimilira{? Kulturniot identitet ima tri kategorii:

Drugiot, sposobnost za dijalog, sposobnost za tolerancija, davawe i primawe. I sekoja sredba me|u kulturite zna~i bogatewe na duhot, preporod na sopstveniot identitet. No, eve go i kolexot za Jugoisto~na Evropa, i neka e so sre}a za site!

Do koga liderot na DPA }e gi menuva stavovite, osobeno vo vaka te{ko vreme, spored negova potreba? Najprvin n# zagrozija, teroristi, potoa ekstremisti, pa vooru`eni grupi, so nepoznato dr`avjanstvo i identitet, sega "mom~iwa po ridovite"... I postavuva ultimatum? Komu? Sebe si? Neli i toj i Albancite-ministri, zamenici-ministri se del od Vladata? Zo{to konfliktot od Kosovo, sega go preleva vo Republika Makedonija? ^ista porane{na politika na Milo{evi}: "isprati gi Albancite vo {to pogolem broj vo Makedonija, za tamu da gi ima pomalku, sudirite i konfliktite da se namalat".

"Makedonija ne postoi von od nas samite. Site nie sme Makedonija i sekoj od nas e po edna Makedonija. Postoela, postoi i }e postoi, s# duri nie, nejzinite lastari ne ja iskorneme, nie koi sme nejzina slava i smrt ednovremeno", K. ^a{ule vo "Prostum".

Zatoa, da si ja skroime sami kapata, oti da ne ostaneme i bez kapa i bez glava. Republika Makedonija, fala na Boga, ne e protektorat, za drugi da ni ja re{avaat sudbinata i da posreduvaat, tuku suverena, nezavisna dr`ava na civilizirani gra|ani.