SVETICATA ZA[TITNI^KA NA SKOPJE

Slikata za Majka Tereza, za nejzinata dobrina, za skopskite koreni i golemata qubov kon rodniot grad i kon lu|eto, za prvpat mi ja pretstavi bliskiot rodnina na Gonxa Bojaxiu, nekoga{niot skopski esnaf, zlatar i kujunxija, ~i~ko Toni Josifovski. Be{e toa vo sredinata na 70 godini, svedo~ej}i vo edna radioreporta`a za `ivotot vo nekoga{no Skopje. Toga{, se navra}a Tren~evski, posakav eden den da se sretnam so ovoj blagoroden lik, koj iako ne go poznavav, od ona {to go slu{nav, od ona {to go ~itav mi stana blizok i prerasna vo moja inspiracija. @iveev za prvata sredba so majkata na bednite vo Kalkuta i svetot. Na edno od mnogute patuvawa, vo 1977 godina vo @eneva, prvpat se sretnav so Majka Tereza i vedna{ ja po~uvstvuvav nejzinata golemina, koja dijametralno se razlikuva{e od sitnata stava, so sino-beloto sari, kako nejzino prepoznavawe niz `ivotot. Bev vozbuden i sre}en, odgovarav na nejzinite pra{awa za Skopje, {to ima novo vo Vla{ko maalo, na Kale, Vodno, kraj Vardar, lokacii za koi nezaboravno se se}ava{e Gonxa. Se razdelivme so amanetot: "Pozdravete go moeto Skopje. Ako ne be{e toj grad, }e me nema{e i mene. Se podgotvuvam da dojdam tamu od kade trgnav vo svetot so blagoslov na Gospod, komu mu slu`am", slikovito i emotivno svedo~i potvrdeniot reporter na Makedonskoto radio za svojata prva sredba so `enata, koja }e stane negova tvore~ka preokupacija, no i predizvik za formiraweto asocijacija koja }e go neguva spomenot, deloto i misijata na Majka Tereza.

Potoa sleduvaat novi sredbi, razgovori, intervjua na Tren~evski so skopjankata Majka Tereza. Vo 1978 godina nova sredba vo Skopje, vo1979 godina vo Rim i srde~ni ~estitki za Nobelovata nagrada, koja za prvpat ja dobi edna skopjanka. Nobelovkata vo 1980 godina e kraj bregot na Vardar. Nejzinite sogra|ani ja proglasuvaat za po~esen gra|anin na Skopje. Tren~evski e so nea, razgovara, podgotvuva intervjua za Radio Skopje i gi bele`i svoite impresii.

Bea toa do`ivuvawa koi ne se zaboravaat. Ima{e mnogu slu~ki. Vo direktniot prenos od kabinetot na toga{niot skopski gradona~alnik, Metodi Antov, koj ja proglasi za po~esen gra|anin na Skopje, so vozbuda ja prenesov nejzinata poraka: "Ova priznanie }e go ~uvam blisku do srceto, bidej}i me navra}a na detstvoto, mladosta, na moeto rodno Skopje". U{te eden nastan ostana vo mojot reporterski nezaborav, se se}ava Tren~evski. Vozbudliva be{e pro{etkata na Majka Tereza na prostorot kade {to nekoga{ bila nejzinata rodna ku}a, vo nekoga{noto Vla{ko maalo, na Pop Ko~ina ulica. Odi poleka, podzastanuva i si {epoti. Bev qubopiten, a taa mi odgovara: "E, da ne e ovoj asfalt, mo`ebi }e najdam nekoe kamen~e, so koe sum si igrala kako dete. Skopje moe, eve Gospod pak me donese ovde, kraj Vardar, kade {to se rodiv, kade bev sre}na". Ovoj nastan, kako i nejziniot odgovor na moeto pra{awe {to & go postaviv vo bazilikata "Sveti Kliment" vo Rim, kade {to se mo{tite na Sv. Kiril - kako se ~ustvuva, na {to mi odgovori kratko, no jasno: "Sine, mnogu lu|e mi go postavile istovo pra{awe. Jas mu pripa|am na Gospod, Isus Hristos, no jas imam qubov za site lu|e, jas sum rodena vo Skopje". Po~uvstvuvav kolku taa go saka Skopje i sama se imenuva{e so rodniot grad, prodol`uva Tren~evski. Tokmu zatoa i celokupniot moj tvore~ki opus posveten na Majka Tereza e imenuvan kako "Skopjankata Majka Tereza". Toj ja sodr`i prvata kniga izdadena vo Makedonija posvetena na nejziniot koren i delo, radioemisijata koja dobi nagrada na festivalot "Pri Italija", radiodramata koja be{e slu{nata na Berlinskiot festival i filmot posveten na skopskiot `ivot i vrskite na Majka Tereza so svojot grad, za {to scenarioto i site dijalozi i poraki se trudev da bidat avtenti~ni, izvorni, onaka kako taa mi gi prenesuva{e, a jas gi registrirav za Makedonskoto radio.

Onaka, so prepoznatliv glas, so bogata retorika i sopstveno mediumsko prepoznavawe, Stojan Tren~evski, ni ja pretstavi i gra|anskata asocijacija, posvetena i imenuvana so golemata humanistka, formirana vo nejzina ~est.

POSLANIE "MAJKA TEREZA"

Skopjani i Makedonija imaat moralna obvrska da go neguvaat spomenot za `enata koja sekoga{ i sekade za sebe znae{e da ka`e - jas sum skopjanka. Ja formiravme ovaa gra|anska asocijacija so poddr{ka na nejzinite rodnini i prijateli, po~ituva~i na misijata koja taa ja ostvaruva{e i sekako, so lu|eto za koi Majka Tereza be{e i ostanuva simbol na dobrina i humanost. Na{a osnovna programska cel e da gi osvetlime i dokumentirame korenite na semejstvoto Bojaxiu, detstvoto i mladosta na Gonxa, da gi odbele`ime site mesta kade {to taa `ivee{e, u~e{e, go minuva{e detstvoto i mladosta, kade ja donese odlukata da mu se posveti na Gospod Bog i da zamine vo negova misija, istaknuva Tren~evski. Svedoci sme deka vo Skopje sega imame monumentalen spomenik na Majka Tereza, otkrivme plo~a kade {to bila rodnata ku}a na Gonxa Bojaxiu, postavivme plo~i na grobot na tatkoto na Majka Tereza.

Odime ponatamu, dodava Tren~evski, podgotvuvaj}i se za nejzinoto proglasuvawe za svetica, istoriski nastan za svetot, a sekako i za Skopje. Vo izdanie na na{ata asocijacija }e izleze i prilog kon biografijata na Gonxa Bojaxiu, koja ja donira golemiot po~ituva~ na Majka Tereza, Trifun Kostovski. Sakaj}i da gi motivirame i afirmirame lu|eto za humani dela, prvi vo zemjava, kako asocijacija vospostavivme najvisoko priznanie za humanost "Poslanie Majka Tereza", koe tradicionalno }e go dodeluvame na petti septemvri, koga vo Kalkuta po~ina na{ata sogra|anka. Prvi dobitnici bea Papata Jovan Pavle Vtori, eks-pretsedatelot Kiro Gligorov, Biskupot Herbut, biznismenot Trifun Kostovski i biografot Don Qu{ Cerxi. Godinava, za ova priznanie se nominirani i konkuriraat priznati avtoriteti od zemjava i od stranstvo. Na{ata organizacija e sekoga{ i za site otvorena, so cel da trae i sveti spomenot i misijata na Majka Tereza. Koga }e bide proglasena za svetica, za {to se vo tek site podgotovki vo Vatikan i Kalkuta, na{a inicijativa e vo centarot na gradot da izgradime nejzino svetili{te, da postavime fontana na qubovta na mestoto kade bila nejzinata ku}a i da ja realizirame na{ata ideja za zbratimuvawe na Skopje i Kalkuta - rodniot i gradot vo koj po~iva Majka Tereza, veli Stojan Tren~evski.

Prikaznata za novinarot, publicist, no i golem humanist i hroni~ar, Stojan Tren~evski prodol`uva so dinamikata na sekojdnevieto. Ako deloto na Majka Tereza e negova inspiracija, silnata poddr{ka vo ostvaruvawe na ovie trajni vrednosti ja dobiva od negoviot semeen sto`er, soprugata Slobodanka, }erkite Magdalena i Olgica, vo poddr{kata {to mu ja davaat negovite slu{ateli i ~itateli, gra|anite so koi neprekinato komunicira i drugaruva.

^ovekot e nerazbran, nelogi~en i sebi~en

Ako pravi{ dobro, toa }e go pripi{at na

tvoite sebi~ni celi

Ako gi ostvari{ celite }e najde{ la`ni

prijateli i iskreni neprijateli

Dobroto {to go pravi{ utre }e bide zaboraveno

^esnosta i iskrenosta }e te napravat ranliv

Ako im pomaga{ na lu|eto,

mo`e{ lo{o da pomine{

Na svetot mu go dava{ najdobroto od sebe,

toj }e ti vozvrati so udari