ALBANSKI EKSPANZIONIZAM

Koga sme kaj natalitetot, za komparacija }e gi spomeneme rezultatite od popisite vo 1961, 1971 i 1981 godina.

Spored popisot od 31 mart 1961 godina, Makedonija ima 1. 406. 000 `iteli:

1.003.884 Makedonci - 71,4 otsto

182.780 Albanci - 13,0 otsto

130 758 Turci - 9,3 otsto

88.587 Srbi, Romi, Vlasi i drugi - 6,3 otsto.

Spored popisot od april 1971 godina, Makedonija ima 1. 647. 308 `iteli:

1.142.375 Makedonci;

279.871 Albanci;

108.552 Turci;

46.456 Srbi;

24.505 Romi.

Spored popisot od april 1981 godina, Makedonija ima 1.909.136 `iteli:

1.279.323 Makedonci;

377.208 Albanci;

96.591 Turci;

44.468 Srbi i Crnogorci;

43.125 Romi.

Popisot od 1991 godina ne e kompleten poradi bojkotot na Albancite. Ovie podatoci se izvadoci od napisot "Ekspanzija na Albancite" na Apostol Pop-Jovanovski.

"Spored podatocite", veli Pop-Jovanovski, "jasno se gleda deka za 20 godini albanskoto naselenie vo Republika Makedonija dvojno se zgolemilo. Ekspanzijata na Albancite vo Makedonija se dol`i na biolo{kata vojna {to ja vodat Albancite. Za ovoj `ivoten nastan i mig ne bea svesni porane{nite rakovoditeli, pa i dene{noto rakovodstvo. Dodeka traat ovie volneni vremiwa, tie skri{no i tivko rabotat: biolo{kata vojna prodol`uva, veli avtorot. Zapadniot svet treba da bide izvesten za biolo{kata vojna, za nenormalniot natalitet, oti kako }e go objasnime slu~ajot za 33 godini, Albancite od 182 iljadi `iteli vo Republika Makedonija da narasnat na okolu 450 iljadi `iteli ili 23 otsto. Toa zna~i deka se zgolemile za mnogu golem procent", dodava toj.

Makedonija vo izminative deset godini od svojata samostojnost i nezavisnost ne uspea da izgradi odbranben mehanizam so koj }e se bori i }e vozvra}a na napadite na golemodr`avnata ideja na Albancite od Makedonija, koi so cel da ja odbegnat osudata od me|unarodnata javnost, ja preto~uvaat istata vo barawe za pogolemi prava vo ramkite na zaedni~kata dr`ava, so sekakov vid pritisoci vo ramkite na instituciite na sistemot i nadvor od niv. Me|utoa, Makedonija ne smee da ima dilemi okolu zaedni~ka cel na albanskite lideri vo Makedonija, koi pretendiraat sopstvena teritorija. ]e ja citirame izjavata na gospo|a Mikerem Rusi, pretsedatelka na Ligata na Albankite na Makedonija (istata be{e edna od odgovornite za po~etokot na teroristi~kite napadi vo Tetovo), dadena pred sedum godini:

"Objektivno Albancite ne mo`at da najdat rabota tuka i tradicionalno odat vo stranstvo za da zarabotat. Toga{ `enite se zatvoraat vo svoite domovi ne primaj}i nikakvo obrazovanie. Subjektivno, `enite Albanki se ~uvstvuvaat inferiorni-kako samo polovi~no da egzistiraat. Kako tie }e gi vospituvaat i obrazuvaat svoite deca, koga i samite za sebe se nedovolno obrazovani? Sega vremiwata se smenija, no sepak, kako nepismena i neobrazovana `ena }e mo`e da si go najde svoeto mesto vo op{testvoto. Ova e posledica na 50-godi{noto komunisti~ko vladeewe".

Spored iznesenoto mo`e da zaklu~ime deka za razlika od pred sedum godini, o~igledno gospo|ata Mikerem "progresirala" vo svoite sfa}awa, za reciprocitet i javno na plo{tadot vo Tetovo & se zakani na makedonskata majka so solzi.

Vo sekoj slu~aj, odnosot na R. Albanija i Albanskata akademija na naukite i pottiknuvaweto na albanskoto malcinstvo vo Makedonija kon separatizam, bez nikakva podloga, e ona {to iritira i predizvikuva kon poseriozno razgleduvawe na pra{aweto za etnogenezata na Albancite i nivnata "prisutnost vo Makedonija niz vekovite". Pri~ina pove}e za toa se raznite antimakedonski izjavi na politi~kite lideri na albanskoto malcinstvo vo Makedonija. Ovie "istoriski" i "opravdani" barawa na albanskoto malcinstvo uka`uvaat na "anga`manot za sozdavawe integralna albanska dr`ava na Balkanot". Tie se vo direktna sprotivnost so makedonskiot koncept za so`itelstvo {to, koga stanuva zbor za etni~kite malcinstva na makedonska po~va ima koreni i kontinuitet vo minatoto. Ottuka, se postavuva pra{aweto kako da se razbere stavot na nekoi albanski politi~ki subjekti za "umorenost i poti{tenost na albanskiot 'narod' vo Makedonija i po{iroko od molbite za zaedni~ki `ivot i so`itelstvo", osven kako licemerstvo i evtina demagogija.

Ednostranoto tolkuvawe na faktite, premol~uvaweto na drugi i stavaweto na preden plan treti, so tendencija da se opravdaat odnapred postavenite nacionalisti~ki i politi~ki celi, ja zamagluva objektivnata vistina za potekloto na Albancite i ja gubi vrskata so naukata. Osvrnuvaj}i se na iznesenite stavovi na Albanskata akademija na naukite za potekloto na Albancite od Ilirite i nivnata "ogromna" teritorija, akademik Fanula Papazoglu veli: "Vo knigata koja treba da go dade istoriskiot pregled na Ilirite, ju`nite granici na Ilirija se pomesteni na jug duri do Ambrakiskiot Zaliv, opfa}aj}i ja i Epirskata dr`ava,... kako Ilirska dr`ava. Za pisatelite na ovaa kniga, mnogu ugledni albanski nau~nici, i golemiot vojskovoda~ Pir bil Ilir, i majkata na Aleksandar-Olimpijada e Ilirka, na ist na~in i Pajonskoto kralstvo e vklu~eno vo ilirskiot svet...".

Istoriski gledano, Albancite za prvpat se spomenuvaat vo 11 vek, a na makedonska teritorija zasileno se preseluvaat po Avstro-turskata vojna (1683-1699) i Karpo{ovoto vostanie - esenta 1689 godina. Vo ovoj period mnogu albanski bandi izvr{ile nebroeni zulumi po cela Zapadna Ma-kedonija, no najmnogu vo: Debarsko, Gostivarsko, Tetovsko, Stru{ko, Ohridsko, Resensko, Ki~evsko i Kru{evsko. Nivnite pqa~ka{ki akcii pretstavuvale pri~ina za upropastuvawe na na{ite sela, begawe na selanite i sozdavawe prostor za naseluvawe golem broj Albanci. Taka {to, teorijata deka teritorijata otade Grup~in e "istoriski" albanska ne dr`i. Ne dr`i nitu teorijata koja se servira pred svetot deka Albancite vo Makedonija se borat za pogolemi prava, zatoa {to tie `iveat najdobro vo Makedonija. Vo sega{niot parlamentaren sostav od vkupno 120 pratenici, 25 se od albanska nacionalnost, postojat Albanci ministri i zamenici-ministri, postoi Zakon za visoko obrazovanie koj im dozvoluva na Albancite visokoobrazovni institucii, od 1971 godina postoi Katedra na albanski jazik i kni`evnost, postoi Vtoriot kanal na MRTV vo koj 70 otsto od programata e na albanski jazik, a vo podgotovka e i otvorawe na tretiot kanal na MRTV, koj }e bide namenet samo za programite na nacionalnostite. Se pra{uvam, vo koja druga dr`ava Albancite imaat pogolemi prava, mo`ebi vo Albanija? Sprotivno na ova, se pra{uvam kolkavi prava imaat Makedoncite vo Albanija? Na krajot od ova izlagawe }e go objasnime poimot "{iptar", koj tolku navredlivo zvu~i za Albancite koga e izgovoren od ustata na nekoj Makedonec, iako, tie samite taka se narekuvaat. Spored istori~arot Rusi Stojkov, voenoto naemni{tvo na Albanecot vo Turskata Imperija i nivnoto isklu~itelno boravewe so ognostrelno oru`je go objasnuva i samonarekuvaweto "{kiptar". Sekoj Albanec nosi pu{ka, sledstveno na toa, toj e "{iptar". Toa po~etno imenuvawe, pred da prerasne vo sinonim na narodnosno ime, ozna~uva "lice koe nosi pu{ka".