MAKEDONSKIOT USTAV E PODEMOKRATSKI OD ZAPADNOEVROPSKITE!

Spored Preambulata na Ustavot, Republika Makedonija e konstituirana kako nacionalna dr`ava na makedonskiot narod vo koja se obezbeduva celosna gra|anska ramopravnost i trajno so`itelstvo na makedonskiot narod so Albancite, Turcite, Vlasite, Romite i drugite nacionalnosti koi `iveat vo Republika Makedonija. Ova mnogu ne im se dopa|a na albanskite partii vo Makedonija, pa re{ija da pobaraat da bidat vklu~eni vo Ustavot kako dr`avotvoren narod.

Pri~inite za vakvite nivni barawa, kako {to velat tie, se navodnite nedovolni prava {to na{iot Ustav gi predviduva za niv. No, deka ne se vo pravo, poka`uvaat tokmu odredbite od makedonskiot Ustav. Taka, na primer, spored ~len 9, gra|anite na RM se ednakvi vo slobodite i pravata nezavisno od polot, rasata, bojata na ko`ata, nacionalnoto i socijalnoto poteklo, politi~koto i verskoto ubeduvawe, imotnata i op{testvenata polo`ba, a pak spored ~lenot 48, pripadnicite na nacionalnostite imat pravo slobodno da gi razvivaat i neguvaat svojot identitet i nacionalnite osobenosti.

Suverenitetot na RM proizleguva od gra|anite i im pripa|a na gra|anite. Gra|anite na Republika Makedonija vlasta ja ostvaruvaat preku demokratski izbrani pretstavnici, po pat na referendum i drugi oblici na neposredno izjasnuvawe. Taka pi{uva vo na{iot Ustav.

Nacionalnostite vo Republika Makedonija imaat svoi pretstavnici vo vlasta, pa mo`e da se konstatira deka imaat i pogolemi prava vo odnos na nacionalnostite koi `iveat vo drugite dr`avi. Iako mnogumina velat deka so promenata na Preambulata albanskoto malcinstvo mo`e da bide samo gubitnik, sepak godinite }e poka`at deka ne e taka. Albanskoto malcinstvo, ako sega uspee da ja promeni Preambulata, i vo nea vleze kako konstitutiven narod, po nekolku godini }e izleze so stavot deka makedonskiot Ustav ne e soodveten so Preambulata, pa }e pobara promena na celiot Ustav. Toa pak }e ima posledici vo odnos na celokupnosta na Republika Makedonija.

Vo ~lenot 3 od na{iot Ustav se veli deka teritorijata na Republika Makedonija e nedeliva i neotu|iva. Toa zna~i deka nikoj vo na{ata dr`ava ne smee da si formira svoi dr`avi. Zna~i, ne smeeme da im dozvolime na Albancite da formiraat svoja dr`ava vo ramkite na Makedonija i da ja federalizirat Makedonija.

Makedonskiot Ustav e podemokratski od ustavite na zapadnoevropskite zemji. Kaj nas nacionalnostite u`ivaat pogolemi prava od koja i da e druga zemja vo svetot.

Za razlika od Ustavot na [panija (~len 1 stav 2) kade se veli deka suverenitetot mu pripa|a na {panskiot narod od koj proizleguva mo}ta na dr`avata, vo na{iot Ustav (~len 2 stav 1) se veli: "Suverenitetot proizleguva od gra|anite i im pripa|a na gra|anite". Zarem ne im e dovolna vakvata na{a "gra|anoidnost", pa sakaat da ni ja promenat (ili izbri{at) i Preambulata?!

Vo ~lenot 2 od {panskiot Ustav se veli deka toj e zasnovan vrz neraskinlivo edinstvo na {panskata nacija, zaedni~ka i nedeliva tatkovina na site [panci. Kade se tuka Baskijcite, Kataloncite? ^len 3, pak, veli deka kastilskiot e oficijalen {panski jazik na dr`avata. Site [panci se dol`ni da go znaat i koristat. Ako Solana kaj nas saka pokraj makedonskiot slu`ben jazik da nametne i nekoj drug, toga{ zo{to istoto ne go napravi i vo [panija i tamu da ne im dade ednakvo pravo na site gra|ani?!

Amerika koja tolku mnogu ja poka`uva svojata tolerantnost kon albanskoto malcinstvo vo Republika Makedonija, vo svojata zemja si go nema re{eno ova pra{awe. Vo Ustavot na Soedinetite Amerikanski Dr`avi gi nema nacionalnostite. Gi nema Makedoncite, Kinezite, Grcite, Rusite, Francuzite. Ako Amerika e poznata kako najmultinacionalna dr`ava, toga{ pred nam da ni nalaga kako da se odnesuvame so nacionalnostite, neka si go napravi istoto za site etni~ki grupi koi tamu `iveat.

Preambulata od Ustavot na Soedinetite Amerikanski Dr`avi glasi: "Nie narodot na Soedinetite Amerikanski Dr`avi go propi{uvame i donesuvame ovoj Ustav na Soedinetite Amerikanski Dr`avi so cel da se sozdade posovr{en sojuz, da vospostavime pravda, da obezbedime vnatre{en mir, da se pogri`ime za zaedni~kata odbrana, da ja unapredime op{tata blagosostojba i da ja obezbedime blagodatta na slobodata za sebe i za svoeto potomstvo". Vo tekstot narodot se opredeluva za izvor na Ustavot so {to na mo{ne ednostaven na~in se afirmira narodniot suverenitet kako osnova na ustavnoto ureduvawe. No, na koj narod se misli, koga pogolemiot del od `itelite im pripa|aat na etni~kite grupi?! Amerikanskata demokratija, o~igledno, gi pretopuva site etnikumi vo Amerikanci, odnosno go obezli~uva nivniot nacionalen identitet koj si ima svoi koreni.

Preambulata, pak, na Ustavot na [vajcarija glasi: "Vo ime na semo}niot Gospod, [vajcarskata Konfederacija go usvojuva Ustavot so cel da go zacvrsti sojuzot na ~lenkite na konfederacijata, da go za~uva i zgolemi edinstvoto silata i ~esta na {vajcarskata nacija".

Preambulata na francuskiot Ustav e relativno kratok tekst so dva stava i eden ~len. Vo prviot stav se potvrduva privrzanosta na francuskiot narod kon Deklaracijata za pravata na ~ovekot i gra|aninot od 1789 godina, a vo vtoriot se predlaga prekumorskite teritorii da gi prifatat novite politi~ki institucii.

Ustavite na na{ite sosedni zemji go zaobikoluvaat terminot nacionalnost. Vo Republika Bugarija, spored Ustavot, ne mo`at da postojat avtononomni teritorijalni formacii. Teritorijalniot integritet na dr`avata e nepovredliv, a oficijalniot jazik e bugarskiot. Republika Bugarija go garantira `ivotot, dostoinstvoto i pravoto na gra|anite.

Vo gr~kiot Ustav se veli deka silata na dr`avata poteknuva od lu|eto i postoi za niv i za nacijata. Ponatamu vo ~lenot 5 se veli deka site lu|e koi `iveat na gr~ka teritorija u`ivaat celosna za{tita na nivniot `ivot, sloboda bez razlika na nacionalnata pripadnost, religija, ili politi~ka pripadnost.

Vo preambulata na albanskiot Ustav od 1998 godina se veli deka dr`avata se bazira na vladeewe na zakonot, pravoto i na garancijata na fundamentalnite ~ovekovi prava. Se istaknuva po~ituvaweto na razli~nite religii i tolerancijata i za{titata na ~ovekovoto dostoinstvo i na li~nosta, me|utoa i napredokot na celata nacija. Zna~i li toa deka napredokot se odnesuva samo na albanskata nacija koja `ivee vo Albanija? Isto taka, vo preambulata se naveduva deka so ovoj dokument se realizira so vekovi starata aspiracija na albanskiot narod za nacionalen identitet i edinstvo, so naveduvawe deka pravdata, mirot harmonijata i sorabotkata me|u naciite se najvisokite vrednosti na ~ove{tvoto.

Spored srpskiot Ustav, izvor na suverenitetot se site gra|ani na Republika Srbija. Garantirani i priznati so Ustavot se individualnite, politi~kite, nacionalnite, ekonomskite i socijalnite, kulturnite i drugi prava na ~ovekot i gra|anite. Oficijalen jazik na dr`avata e srpskiot, a vo op{tinite kade {to e mnozinstvo malcinskoto naselenie se dozvoluva nivniot jazik i azbuka da bidat vo oficijalna upotreba utvreden so zakon.

Makedonskiot narod ne smee da dozvoli promenata na Ustavot, bidej}i toa bi zna~elo uni{tuvawe na celokupnata makedonska istorija. Ne smeeme nitu da potklekneme pred me|unarodnite faktori i na nivnite sugestii. Albancite nitu vo svojata mati~na zemja nemaat tolku golemi prava kako vo Republika Makedonija. Tie ne mo`e da baraat da bidat proglaseni za dr`avotvoren narod, bidej}i na{iot Ustav veli deka RM e unitarna dr`ava na makedonskiot narod vo koja `iveat i drugite nacionalnosti.

Osven toa, kaj nas postoi mo`nost da se izrazuva nacionalnata pripadnost koga ima popisi. Spored ~lenot 7 od Ustavot se predviduva vo edinicite na lokalna samouprava kade {to mnozinstvoto ili zna~itelniot del od naselenieto & pripa|a na nacionalnosta, pokraj makedonskiot jazik i kirili~noto pismo, mo`e da se koristi i jazikot i pismoto na nacionalnosta. So ovaa odredba ve}e e vovedena dvojazi~nosta ili pove}ejazi~nosta vo edinicite na lokalnata samouprava, a osven toa so Zakonot za li~ni karti, ~len 5, se ovozmo`uva imiwata na pripadnicite na nacionalnostite vo nivnite li~ni karti da se zapi{uvaat dvojazi~no. Ovie prava gi nema vo nitu eden Ustav.

Sekade vo svetot ima nezadovolni malcinstva, no buntot i pukaweto ne e na~in za zadovoluvawa na barawata. No, ako i ovojpat im izlezeme vo presret na Albancite, toa }e zna~i uni{tuvawe na makedonskata dr`ava.