ZABIVAWE KLINOVI V GRB!

Vo najgolem slu~aj s# se svede na davawe moralna poddr{ka i pozitivni ocenki za merkite i politikata {to ja sproveduva vladeja~kata garnitura vo Makedonija, vo borbata so ekstremizmot i terorizmot.

Teroristite koi posegnaa po suverenitetot i integritetot na dr`avata, posegnaa i po `ivotite na bezbednosnite sili koi imaa za cel za{tita na dr`avata.

Analiti~arite ocenuvaat deka dokolku ne ja dobievme taa poddr{ka od site me|unarodni faktori, relevantni za da davaat objektivni ocenki za pravilnosta na postapkite koi gi prezema na{ata Vlada, verojatno }e ni se slu~e{e ona {to ve}e se slu~i so Jugoslavija. I bidej}i tie slu~uvawa se s# u{te sve`i vo na{ata memorija, se dobiva vpe~atokot na "ve}e videno".

Imeno, Albancite se borele za "svoite prava", zamislete, bidej}i ne mo`ele da ja izdr`at "torturata" {to Makedoncite ja sproveduvale vrz niv, i kako odgovor na toa "mladite Albanci" zele "oru`je v raka".

Sekako, teroristite bea potkrepeni od stranskite mediumi koi doa|aa so gotovi prikazni vo Makedonija da izvestuvaat deka ete "sirotite Albanci" povtorno nekoj gi maltretira, tie se marginalizirani vo op{testvoto i sega se borat za svoite prava. Me|unarodniot faktor i svetskata javnost treba{e da nasedne na taa antimakedonska mediumska kampawa, za {to glaven vinovnik }e be{e Makedonija koja gi terorizira Albancite, a ne obratno.

Arno ama, kako i sekoja dr`ava, taka i na{ata si ima kakva takva, svoja nadvore{na politika i diplomatska aktivnost koja na ~elo so ministerot Sr|an Kerim ubavo se rastr~a niz svetot da ja sobere taa "pusta" i neophodna poddr{ka za da mo`eme na krajot na krai{tata da re~eme: E, gospoda teroristi, ne mo`e toa taka, svoite prava albanskoto malcinstvo }e si gi bara vo instituciite na sistemot, a ne e so oru`je. Pa nie imame i Armija, i toa makedonska, i }e ve izbrkame ottuka!

Donkihotska uloga na Solana vo Makedonija

Otkako slu~uvawata vo Makedonija go svrtea vnimanieto na svetskata i me|unarodnata javnost i sekojdnevno se iznaslu{avme sekakvi moralni poddr{ki, se slu~i i posetata na Robertson i Solana. Posledniov vo pretposlednata nedela na tri pati ni dojde na gosti.

No, Balkanot si e Balkan, pa verojatno balkanskiot sindrom na davawe razni izjavi - edna za ovde, a druga za nadvor, gi zafati i ovie me|unarodni faktori.

Vo izminatata nedela mnogu pra{ina se krena okolu izjavata na Solana koj vo Makedonija re~e: "Makedonija e zemja koja ima svoj Ustav i taa ako sakala da go smeni, toa dosega i }e go storela". Taka, dodeka Solana duri na tripati ja poseti Makedonija i se sretna i so pretstavnici na Albancite, ne re~e ni zbor za promena na Ustavot.

Izjavite na Solana prete`no se odnesuvaa za sproveduvawe dijalog i mirno re{avawe na konfliktot, kako i dijalog vo instituciite na vlasta za re{avawe na politi~kite problemi i barawata na Albancite koi participiraat vo istata.

Istiot toj Solana, sekako sega ve}e zafaten od balkanskiot sindrom nare~en "zabivawe klinovi vo grbot" ili davawe izjavi vo zavisnost kade se nao|a, pred koj medium i kon koja institucija se obra}a, sosema poinaku se izjasni vo Evroparlamentot.

Imeno, komesarot za nadvore{na politika i bezbednost na Evropskata unija, kako {to javija zapadnite agencii, gi povikal Makedoncite da go smenat Ustavot so cel toj {to podobro da ja odrazuva multietni~kata realnost vo zemjata vo koja edna tretina se Albanci.

Veruvam deka uspeav da gi ubedam makedonskite lideri vo potrebata da napravat jasen politi~ki ~ekor kon albanskata zaednica, za albanskite partii da ostanat vo Vladata i Parlamentot, izjavil Solana vo Evropskiot parlament. Spored Solana, liderite na Albancite vo Makedonija treba da bidat povikani vo Luksemburg na devetti april na sve~enosta po povod potpi{uvaweto na spogodbata za stabilizacija i asocijacija na Republika Makedonija so Evropskata unija. Solana smeta deka situacijata vo Makedonija e s# u{te te{ka, iako spored nego najte{kiot del od krizata e nadminat. Toj otvoreno se zalo`il za bri{ewe na preambulata od makedonskiot Ustav, kako {to rekol za sozdavawe gra|anski ustav, so cel site gra|ani na Makedonija da bidat sostaven del na dr`avata, a ne da ima malcinstva i mnozinstva. Pritoa dodavaj}i: "Site gra|ani treba da stanat del od Ustavot i da im se dadat site prava. Gra|anite treba da bidat ~lenovi na istata zemja i sostaven entitet na Makedonija, bidej}i sega Preambulata na Ustavot toa im go ovozmo`uva na del od gra|anite".

Verojatno ne e te{ko da se zaklu~i deka gospodinot Solana na pat kon Brisel ednostavno se premislil {to da ka`e, ili pak vo Makedonija ne go ka`al toa {to go mislel ili toa {to navistina go dogovoril so na{ata Vlada.

Vo vrska so takvata negova izjava, vladiniot glasnogovornik, Antonio Milo{oski, "u{te vedna{" izrazi ~udewe za kontroverzniot stav na Solana i vo taa nasoka "doobjasni":

Po ova ~udewe od Milo{oski, ve}e sledniot den javnosta ostana za~udena kako povtorno rabotite se vrtat za trista i {eeset stepeni i sleduvaat demanti na gospodinot Milo{oski deka, ete, Solana, za {to i li~no se javil i potvrdil, pred evroparlamentarcite ne rekol taka, tuku novinarkata pogre{no razbrala.

Vo seto toa sme{no e objasnuvaweto deka novinarkata {to ja prenela vesta pogre{no go razbrala gospodinot Solana. No, ajde i da se pomirime so toa deka ovde{nite novinari i mediumi povtorno mu pravat "zavera" na Milo{oski i se vinovni za s#, ami zapadnite agencii koi ja prenesoa istata vest da ne razbrale {to saka da ka`e Solana, toa ne samo {to e ~udno, tuku e i pove}e od nelogi~no!

Me|u onie koi ni dadoa javna poddr{ka i preporaki za mir, bea i dr`avniot sekretar na SAD, Kolin Pauel, koj vo porakata do Sr|an Kerim istakna deka SAD izrazuva javna poddr{ka na narodot na Makedonija, so jasno istaknuvawe deka me|unarodnata zaednica e so nego (se misli na narodot), vklu~uvaj}i go tuka i mnozinstvoto od etni~ki Albanci koi go otfrlaat nasilstvoto i baraat politi~kite pra{awa da se re{avaat so demokratski procesi. Verojatno, vakvite poddr{ki na istiot toj narod, koj se soo~i so maltretirawe od malcinstvoto, i ne mu vredat mnogu, a za da se za{titi narodot makedonski, sekako koj kako redok vid {to poka`uva nevidena izdr`livost i strplivost, mo`ebi }e treba da se organizira vo rezervati?!

Diskusiite okolu Ustavot i stavawe na problemite "na masa", {to bi rekol Georgievski, voop{to ne e "tabu tema", kako {to veli i Sr|an Kerim, no povtorno se postavuva dilema {to }e proizleze od tie diskusii - do kade me|unarodniot faktor e podgotven da odi so svojata diplomatija koga e vo pra{awe me{aweto vo Ustavot na edna suverena zemja kako {to e Makedonija.

Vo sekoj slu~aj, jasno e deka makedonskite Albanci igraat na kartata "baraj mnogu, za da dobie{ dovolno" za {to i ne se vinovni tie, tuku na{ite "bumbari lepe{kari", kako {to gi nare~e Jagnula Kunoska na{ite politi~ari, {to dozvoluvaat da ni se slu~uva ova {to sega ni se slu~uva.

Me|utoa, gospodata politi~ari dokolku vo kraen slu~aj i ja menuvaat ustavnata ramka, stavaj}i nekoi novi elementi, zapadnoevropski na primer, kako urnek neka go zemat {panskiot Ustav, od kade {to doa|a gospodinot Solana, za da imame i nie ovde jasna pretstava {to e toa demokratija i gra|ansko op{testvo. Dotoga{ ovoj makedonski narod }e ostane da `ivee ovde i na ovie prostori zaedno so albanskoto i drugite malcinstva i }e prodol`i da gleda kako se prekr{uvaat kopjata na tu|i interesi, a makedonskite majki }e se obvitkuvaat vo crnila s# dodeka v`e{tenite glavi i oru`jeto ne se oladat!