PRVO EVROPA - POTOA NIE

Akterite verojatno dobro go osmislile i izre`irale. Kratko, brzo i jasno, {to bi rekle analiti~arite. Mo`e{e do ova voop{to da ne dojde, no mo`e{e da go izvle~eme i podebeliot kraj. Scenaristite bile isklu~itelno vnimatelni vo podgotvuvaweto na seta operacija, ne proma{uvaj}i nitu detal od planot.

Paravojskite bea najprvo nekolku dena tolerirani, a potoa za samo nekolku ~asa is~isteni i proterani. E, sila sme nema {to. Ni dal Gospod darba i nema tuka begawe. Ne{tata vo edna vakva politi~ko-bezbednosna konstelacija ne se nitu malku rozovi. Po~nuvame da se somnevame vo s#. Vo s# ona {to e nadvore{no, vo s# ona {to e vnatre{no, postoi somne` i kaj na{ite i kaj strancite. Komu deneska da veruvate? Ne ostava nikoj prostor za verba. Dnevnata partiska politika e pova`na od dr`avnata, partiskite interesi se pova`ni od dr`avnite. Taka be{e i ovoj pat. Ovoj e vinoven, onoj e vinoven.

Edno e va`no, turbo-folkot zavr{i. Sega }e se glasa za top-listata. Koj }e dobie najmnogu glasovi, toj }e bide i pobednikot. Ostaj {to velat deka voeno sme pobedile, toa ne va`i. Presudnata bitka }e se vodi sega. ]e ni dojdat Solanovci, Robertsonovci, Papandreovci i ostanatite koi }e ni ka`uvaat kako da napravime, {to da napravime. A, i samite doma ne si gi sredile rabotite. Ne doa|aat tie za arno vo Makedonijava. Kako orli mesojadni povtorno sakaat da se nafrlat i da go dograbaat ona {to preostana. Za takvite koi dobro gi znaeme i po ime i po prezime ne treba da gi pre~ekuvame so sve~eni ru~eci, tuku vedna{ na aerodromot po pristignuvaweto da im se poka`e crveniot karton i so istiot aeroplan so koj do{le da se vratat nazad, da ne ni dosaduvaat, da ne n# prodavaat i rasprodavaat.

Samo edno malo otslikuvawe. [efot na gr~kata diplomatija, Jorgos Papandreu za vreme na poslednata poseta na Skopje veli vaka: "O~ekuvam Albancite i Slavjanite da se dogovorat za klu~nite pra{awa, koi }e ja smirat situacijata". Potoa veli deka mo`ebi ustavnite promeni i bri{eweto na preambulata }e stavat kraj na tenziite. Na Papandreu, premierot Georgievski treba{e da mu ja dade slednata poraka, a ne da mu veli deka `ali {to vo skoro vreme ne mo`e da ja poseti Atina. Papandreu prvo treba da se poka`e kako demokrat vo svojata zemja, da gi po~ituva pravata na malcinstvata vo Grcija, a ne da gi ugnetuva i preimenuva. Poglednete samo, vo Grcija, za Albancite se primenuva operacijata "metla" a, ovde istiot toj metla~ bara pogolemi prava za Albancite. Ako tolku gi saka, ete gi ima doma, milion i dveste iljadi na broj, mo`e da im dava {to saka i kako saka. Ili podobro e da se me{a{ vo tu|ite ~orbi. Solana. Toj, pak, e druga prikazna. Ja zavr{i rabotata vo Jugoslavija, pa sega dojde ovde da ja sreduva. Of, mori majko! Se rastr~a kako lingur tri - ~etiri pati od Brisel do Skopje, a na krajot svrati i vo gradot heroj, Tetovo. Na krajot ispadna deka ovde vo Makedonija eden burek jade, a koga }e se vrati kaj svoite evropski demokrati-drug. Toa li e taa Evropa, po koja se zatr~ale i na{ive avanturisti? Tretiov pak, Robertson kako nekoj nerez ne se pribra doma. Toj }e daval soveti da se koristi umerena sila protiv paravojskata. Ne se se}ava li koga cel svet go tera{e i nego da ne mava taka kako {to mava{e na Jugoslavija? [to ni prodava ovde? Site ovie se xganot na evropskoto op{testvo, koi si gi polnat xebovite od razni kriminalni strukturi i mafija{ki fondovi za da gi poddr`uvaat. Porakata do site niv e jasna. Nie sme mala i siroma{na zemja, se u~ime na demokratija, s# u{te ja ve`bame. Tie se evropski sili i imaat pominato niz seto toa, tie se profesionalci. Nemam ni{to protiv da ja federalizirame Makedonija, nemam ni{to protiv Albancite da bidat dr`avotvoren narod vo Makedonija, nemam ni{to protiv albanskiot jazik da bide vtor slu`ben jazik vo dr`avava. No, kade le`i zajakot? Tie, profesionalcite, Solana, Papandreu i Robertson treba da ni poka`at kako se pravi toa. Tie ni se profesorite i tie treba da n# nau~at. E, sega }e pra{a nekoj kako? Mnogu ednostavno. Solana prvo treba vo [panija Baskijcite da gi napravi dr`avotvoren narod, da go promeni {panskiot Ustav, da ni poka`e kako izgleda seto toa od prakti~na gledna to~ka, pa potoa i nie toa }e go napravime. Robertson si ima maka so Severna Irska. I toj }e treba da ni prika`e kako toa bi izgledalo koga Ircite bi bile kako pretpostavenite Albanci vo Makedonija.

Jorgos si ima pak desetpati pove}e predizvici. Neka go napravat toa prvo kaj niv, pa potoa }e ni ja prodavaat taa demokratija, koja tolku ja posakuvaat da ja primenat ovde. I dodeka tie }e n# ubeduvaat {to da rabotime i komu kolku }e mu dademe, na{ite veli~estveni mol~at i samo demantiraat. Aber nemaat {to ni podgotvuvaat.

Klu~ot pove}e ne e vo Evropa. Taa e neprijatel za sekoja zemja vo regionot. Prvo }e te isto{ti, }e te osiroma{i, a potoa }e te tera da potpi{uva{ nekakvi dogovori za stabilizirawe. Im blagodarime. Ne sme cicale mleko od tikva. Klu~ot sega e vo nas. Dodeka s# u{te samite se raznebituvame i samouni{tuvame, du{manite u{te polesno }e n# dorastrgnat. Vo ovoj moment site treba da zastanat na stranata na dr`avata, na stranata na Ustavot. Sekakvo negovo menuvawe }e zna~i prvo, urivawe na gordosta i identitetot na makedonskiot narod i vtoro, samoubistvo na toj {to go smenil. Li~no ne veruvam deka mo`e da dojde do promena na Ustavot po vaka zna~ajni pra{awa poradi faktot {to za takvi izmeni e potrebno dvotretinsko mnozinstvo vo Sobranieto taka {to ni oddaleku ne mo`e da stane zbor za vakov poteg na osumdesetina pratenici. Pri~inite poradi koi i na{ite sosedi poddr`uvaat promena na Ustavot vo delot na preambulata jasno govorat za nivnite istoriski celi da go frlat vo zaborav zborot Makedonec, zborot Makedonija. ]e im go dozvolime li toa? Sega }e se vidi kolku bugaromani i grkomani ima vo dr`avata, a kolku Makedonci. Voeniot ispit nabrzina go polo`ivme. Umstveniot, {totuku ni e zaka`an. Za vakvi ne{ta potrebni se dr`avnici, a ne politi~ari. Zaminuvaweto na Gligorov od politi~kata scena vo Makedonija mnogu se po~uvstvuva. Ova ne zna~i deka potezite na Trajkovski se slabi i nekorektni. Naprotiv. No, mudrosta na eden starec ne e sekoga{ zamenliva so poletnosta i silinata. No, {to e, tuka e. Vremiwata se menuvaat. Na mestoto na edni, doa|aat drugi. Tie, drugite, ili }e ja opravat rabotata ili }e ja opleskaat. Deka politikata e kurva, odamna e poznata rabota taka {to seto ona {to denovive ni se slu~uva ne e direktna posledica od kontinuiranata politika na zemjata, tuku prepokrivawe na odredeni procesi, koi na vakov na~in }e mora da se neutraliziraat pred javnosta, doma{na i stranska. [to s# mora da trpi obi~niot? A, tie neobi~nite poigruva~i i taktizeri }e pravat velikodu{ni ekperimenti za da uvidat dali dr`avata ja dostignala svojata zrelost, ne gledaj}i pritoa deka taa prezreala i po~nala da skapuva. Skapuva od dvoli~nosta na t.n. politi~ki voda~i na partiite, koi sakaat po sekoja cena da go ostvarat nevozmo`noto. Od istite tie koi pretpladne, za na{ite mediumi, }e dadat edna ocenka, a popladne, za stranskite, druga. Ne se vredni takvite da teraat politika i da vodat dr`ava. Lesno se otkrivaat i diskreditiraat. Ja gubat logi~nosta na mislata i stanuvaat nedovetni. Taka nikoj ne mo`e da gi razbere. ]e bidat otfrleni od procesot na odlu~uvawe zatoa {to glumat. Toj {to od mal e zadoen so edno mleko, ne mo`e na krajot da se smeni. Sega e momentot koga treba da odlu~ime nie site dva miliona `iteli. Da odlu~ime nie, a ne Bi-Bi-Si, Solana ili Robertson. Ako im prepu{time niv s#, toga{ otidovme vo maj~inata.