VOORU@UVAWE NA MAKEDONCITE ZA ODBRANA OD RAZBOJNI^KI BANDI

Zlostorstvata na Feta Xoka ni gi predava anonimniot naroden poet vo pesnata pod naslov "Feta Xoka". Vo pesnata ni e predaden Xoka kako go sobira avaetot od mija~kite sela vo Azot, Ore{e i Papradi{te, koj se sostoel od srebren saat, srmen piskul i dvogled.

Vo vremeto na Fejzo-aga vo Azot go sre}avame i Selman-aga. Toj se doselil od Albanija vo s. Sogle, a vo s. Omorani podignal kula. Taka, toj se odoma}inil vo Azot, a turskata vlast ne go popre~uvala vo negovite samovolija, oti sakala Selman-aga da go dr`i narodot vo pokornost.

Po osnovaweto na Bugarskata egzarhija (1870), del od crkvite vo Azot ja prifatile Egzarhijata, se otka`ale od Gr~kata patrijar{ija i vo slu`bata go primenuvale crkovno-slovenskiot jazik. Vele{kite grkomani se nalutile na onie crkvi i sve{tenici, koi se otka`ale od Patrijar{ijata, odnosno gr~kiot jazik. Tie go potkupile Selman-aga od Omorani i od nego pobarale da gi povika sve{tenicite od Azot, da im naredi slu`bata da ja izveduvaat na gr~ki jazik i da go priznavaat gr~kiot vladika. Selman-aga toa i go storil. Na negovoto barawe se sprotivstavil samo sve{tenikot Spase od s. Teovo. Spase mu rekol na Selman deka toj e Makedonec, deka vo crkvata }e pee na slovenski jazik i nikoga{ nema da go priznava gr~kiot vladika.

Na toa Selman mu odgovoril: "Pope, znaj deka agata zabava, no nikoga{ ne im pro{teva na neposlu{nite kauri".

Na vtoriot den na Veligden vo 1872 godina, Selman-aga pridru`uvan od nekolku du{i Arnauti oti{ol vo ku}ata na pop Spase od s. Teovo. Go zel od doma. Go oteral vo blizina na sosednoto selo Pomenovo. Tamu go pretepal do smrt i mu ja iskubal bradata. Slu~ajno, koga Selman go ma~el popot, nai{ol selanecot Mano ]ulafkov od s. Ore{e. Toj go spasil popot, a podocna go ubil Selman-aga i negovoto semejstvo. Potoa bil faten i osuden na smrt so besewe. So bratu~ed mu Andreja bil oteran vo zatvorot "Edi Kule" vo Solun od kade vo 1882 godina, razyiduvaj}i go zatvorot, so u{te trieset du{i izbegale vo Bugarija.

Ohridskata Gorna Debarca i Ki~evsko bile ~esto napa|ani od albanskite aramii vo godinite pred Ilindenskoto vostanie, pa i vo 1903 godina. Taka, na vtori april 1902 godina napadnati se selata od Gorna Debarca od Arnauti i oterani se 850 ovci, 11 kowi, 15 magariwa, odzemeni se koko{ki, sviwi i poku}nina.

No}ta pome|u 12 i 13 juli 1902 godina, okolu 400 lu|e-Arnauti napa|aat na selata Laktiwe, Godivje i Vrbjani vo Gorna Debarca. Laktiwe go palat i go ograbuvaat. Izgorelo polovina selo. Iako selanite dale dosta otpor, ne uspeale celosno da gi zaprat aramiite. Vo pukaweto bile ubieni edna `ena i dve mladi mom~iwa.

Vo vremeto dodeka bil ohridski okoliski vojvoda Nikola P. Rusinski, vo 1902 godina ohridska Gorna Debarca bila dva pati napa|ana od albanskite razbojnici. Od selanite bile odzemeni i oterani okolu 2.350 grla siten dobitok, 321 grlo krupen dobitok i mnogu poku}nina. Selata gi opo`arile, ubile lu|e i sli~no.

Pred Ilindenskoto vostanie i Ki~evsko bilo dosta opusto{uvano od albanskite razbojni~ki bandi. Taka, na 24 juli 1903 godina nenadejno se zadala edna arnautska ~eta od 150 du{i od Ohridsko i navlegla vo Ki~evsko. Toa bila ~etata na Arnautinot-aramija Tahir Tola. ^etata bila pratena od asker od 200 lu|e. Minala niz eden tesnec i navlegla vo Ki~evsko, kaj selo Ivan~i{te. Seloto go zapalila i izbegala. Nekolku lu|e od Ivan~i{te gi napadnale aramiite od Tahir Tola i im odzele mnogu dobitok i poku}nina ograbena od Ohridsko. Idnite denovi doa|aat ograbenite lu|e od Ohridsko da si go baraat svoeto. Sekoj si ja prepoznaval stokata i poku}ninata i si ja zemal.

Ograbuvaweto na jugozapadniot del od Makedonija od strana na albanskite razbojnici go imalo kako za vreme na Ilindenskoto vostanie, taka i posle nego. Na 16.8.1903 godina askerot go izgorel ohridskoto selo Arbinovo. So askerot imalo i ba{ibozuk od Albanci, koi go ograbile i seloto Ivan~i{ta i preku rekanskiot predel zaminale za Debarsko. Tamu ograbile 200 ovci, 50 volovi, 90 oki bakar, ali{ta, ka~iwa so mast, sirewe i dr.

Ograbuvaweto na selata go vr{i i samiot asker. Taka na 11.8.1903 godina askerot gi ograbil resenskite sela Petrino, Kru{je i Perovo. Ve~erta akserot pristignal vo Resen. Del od ograbenite raboti gi sobirale vo edna xamija, a drugite gi prodavale po ~ar{ijata za mnogu niski ceni. Ograbenite raboti gi kupuvale Ciganite i Albancite, koi bile namerno dojdeni od Debarsko, pred s#, za da kupuvaat dobitok i dr. So celi surii dobitok i ograbeni raboti Albancite se vratile nazad, zaedno so askerot koj odel za Ohrid. Albancite i na ovoj na~in sakale da go ograbat makedonskiot narod.

Poznatite albanski aramii i vo godinite po Ilindenskoto vostanie ne prestanale da go ubivaat i ograbuvaat makedonskoto naselenie. Toa se gleda od pi{uvaweto na avstriskiot konzul vo Skopje, Bohumil Para, do svojot pretpostaven minister vo Viena. Toj pi{uva: "Poznatite Albanci Fejzo Ajdini od selo Ra{tak i [aban Zizo od Quboten na 10 ovoj mesec ubile eden ov~ar od makedonskoto selo Qubanci, koj si go pasel stadoto kozi vo {umata po ime Spase Markov, star na 70 godini vo ~ie telo bea pronajdeni 8 kur{umi istrelani od martin, a isto taka go ubile, odnosno go zaklale, mu ja otsekle glavata na osumgodi{niot sin na Gavril Ristov po ime Stojko, koj go pridru`uval spomenatiot ubien ov~ar. Trupot na deteto go masakrirale, so rasparuvawe na gradniot ko{". Okolu 50 selani od s. Qubanci reagirale kaj avstriskiot i ruski konzul vo Skopje za tie da baraat vlasta da go za{tituva makedonskoto naselenie od zlostornicite i aramiite, no nemalo nikakvi rezultati od reagiraweto na konzulite kaj vlasta.

Ponatamu vo Izve{tajot stoi: "Vtoriot ubiec [aban Zizo minatata godina na 6.12. 1904 godina ubil ~etiri hristijani na patot od Skopje za Ku~evi{te". Potoa go dava nekorektniot odnos na vlasta kon hristijanskoto naselenie.

Makedonskiot narod otsekoga{ im daval otpor na razbojnicite i nivnite dru`ini, no toj otpor bil neorganiziran, lokalen i sekoga{ se zavr{uval so katastrofalni posledici za Makedoncite. Takov otpor davale `itelite od vele{kata oblast Azot, toa e slu~ajot so ubistvoto na aramiite Zendil-aga, Selman-aga i dr.

Prv organiziran otpor na nasilni{tvoto }e sretneme vo Prilepsko, vo 1880 godina, organiziran od strana na Prilepskata crkovno-u~ili{tna op{tina na ~elo so nejziniot pretsedatel pop Avramija. Avramija so ~lenovite na Prilepskata crkovno-u~ili{tna op{tina organizira komitska ~eta so vojvodataSpiro Crne i ja ispra}a vo Drenska Planina da go ubie begot ]u~uk Sulejman so ~iflig vo pelagoniskoto selo Dolneni. Vo Prilepsko idnite godini }e krstosuvaat i dugi ~eti i }e gi progonuvaat i ubivaat aramiite kako od albansko, taka i od tursko poteklo.

Deka revolucionernite tradiciii vo Ohridsko se neguvale u{te od postaro vreme, zabele`al vojvodata Nikola P. Rusinski vo 1902 godina, od pri~ini {to narodot trebalo postojano da se organizira i brani od albanskite razbojni~ki bandi.

Borbata protiv albanskite i turskite razbojni~ki bandi, i za sloboda na makedonskiot narod }e dobie organiziran karakter, duri po osnovaweto na TMORO vo 1893 godina.

Me|utoa narodot ne trebal samo da se organizira vo borbata protiv aramiite, tuku i da se naoru`uva. Makedonskite revolucioneri taa potreba ja znaele, no znaele i deka oru`jeto te{ko }e se nabavuva od pri~ini {to doma{no proizvodstvo nemalo, a trebalo da se organiziraat kanali za kupuvawe i vnesuvawe na oru`je od okolnite dr`avi. Vo vospostavuvaweto na kanali za snabduvawe na naselenieto so oru`je najmnogu se istaknal ohridskiot okoliski vojvoda Nikola P. Rusinski, vo periodot koga bil vojvoda vo Ohridsko i Stru{ko-1902 godina.

Na 13.1.1902 godina, Rusinski so ~etata e vo stru{koto selo Oktisi, a potoa vo selo Vi{i. Preku Vi{i go vospostavil kanalot za snabduvawe so oru`je i municija od Albanija preku gradot Elbasan. Toj kanal go narekol "Kalifornija" i vedna{ profunkcioniral.

Na 1.12.1902 godina, Rusinski so ~etata e vo s. Du{emi{ta vo blizina na gradot Podgradec vo Albanija, na stranata otkaj manastirot "Sv. Naum". Vo idnina selata Du{emi{ta i Piskoti }e stanat pristani{ta za nabavka na oru`je i municija od Albanija. Vo idnite godini, ohri|ani so kaj~iwa, no}e, }e go prenesuvaat oru`jeto od Du{emi{ta vo krajbre`nite sela na ezeroto, Trpejca i Kowsko, a od tie sela se noselo tamu kade {to bilo potrebno.

Na 25.3.1902 godina, Rusinski so ~etata se na{ol vo ohridskoto selo Laktiwe. Gleda kako selanite od Stru{ko i Ohridsko ~estopati se napa|ani od albanskite razbojni~ki bandi. Ja sogleduva potrebata od itno vooru`uvawe na naselenieto za odbrana od razbojni~kite bandi i se anga`ira na toa pole. Naselenieto od Ohridsko i Stru{ko si go kupuvalo oru`jeto, a Rusinski go snabduval preku dvata kanala. Edna{ od kanalot kaj Podgradec dobil 400, a drug pat 450 pu{ki. Od kanalot "Kalifornija" dobil 300 pu{ki, 7.000 kur{umi, 7.000 ~auri i dr. Rusinski dodeka bil ohridski vojvoda vo Ohridsko i Stru{ko vnel 1.360 pu{ki.

Rusinski, pokraj naselenieto {to go podgotvuva za samoodbrana i borba za sloboda, ja podgotvuva i ~etata za odbrana na naselenieto od albanskite razbojnici. ^etata ja podeluva na ~etiri pomali delovi. Od podobrite komiti im nazna~uva vojvodi i im opredeluva reoni vo koi }e rabotat i }e go branat naselenieto od razbojnicite. Pri osnovaweto na ~etite pro~ituva deklaracija vo koja prvo uka`uva na ulogata od albanskite razbojnici, a potoa uka`uva i na ulogata na revolucionerite vo odbranata na naselenieto. Gi predava moralnite i duhovni osobini na revolucionerot i negovite dol`nosti kon narodot. Portretot na revolucionerot Rusinski e svesnost, moralnost i odva`nost. Otkako go snabdil Ohridsko i Stru{ko so oru`je, Rusinski zapo~nal da go dava oru`jeto vo Demirhisarsko i Kru{evsko.