[TO ]E TI E PARTIJA, AKO NEMA[ DR@AVA?!

Gospodinot Petar Mandalov poteknuva od semejstvoto Mandalovi, ~ie po{iroko semejstvo niz istorijata, od tursko do kaursko, ima dadeno petnaeset ma{ki glavi, koi na istorijata & se pomalku ili pove}e poznati.

Pravnukot na Stefan Mandalov - Mandanata za svojot dedo veli deka toj za vremeto vo koe `iveel bil mnogu u~en ~ovek, aptekar so obrazovanie steknato vo Pariz. Kako u~en ~ovek, koj deluval me|u toga{nata inteligencija, sorabotuval so vojvodata Dame Gruev za krevawe vostanie. Ubien e na "Crnite skali" nad Del~evo, a del od negovite potomci denes `iveat vo ]ustendil, Bugarija i vo Skopje.

Gospodinot Petar Mandalov ni predo~i i fotokopija od vesnikot "Makedonija", organ na makedonskata migracija vo Bugarija od 1933 godina vo koj se objavuva pismo od Gevgelija so naslov "Herojskata smrt na Stojan Mandalov".

Sinot na Mandanata, gevgeliskiot vojvoda Stojan Mandalov (1897-1933) e roden vo seloto Stojakovo, Gevgelisko.

Tatko mu Stefan Mandalov, borej}i se za slobodata na Makedonija, zaginuva u{te pred Hurietot (Mladoturskata revolucija), kako {to pred nekolku dena zagina i negoviot sin Stojan, se naveduva vo bugarskiot vesnik "Makedonija" vo 1933 godina.

Vo seloto kade {to bil roden Stojan, se veli ponatamu vo vesnikot, toj rabotel u{te kako mlad za VMRO. Kako komita, Stojan Mandalov po~esto se projavuva vo tekot na 1918 godina. ^etata na Stojan bila otkriena i predadena od edna srpska patrola, po {to bila razviena `estoka borba. Na ~elo na xandarite, koi ja otkrile ~etata na Stojan, se nao|al kaplarot Brankovi~. Prio|aj}i & na ~etata od zad grb, zalutan kur{um gi rasparal gradite na hrabriot vojvoda. Bilo nevozmo`no drugarite da go spasat i toj, pozdravuvaj}i gi, samiot se zastrelal so sopstveniot pi{tol so cel da ne padne `iv vo racete na srpskata policija. ^etata na Stojan se izvlekla od zasedata bez `rtvi, no zatoa seloto bilo pretreseno za da se najdat drugarite od ~etata na Stojan.

SUDENI ZA MAKEDONIJA

Srpskata policija za sekoj slu~aj pravi fotografii so mrtvoto telo na Stojan za potoa da prika`e deka naselenieto go ubilo svojot vojvoda, {to e apsolutno neto~no, se zaklu~uva vo ponatamo{niot tekst so naslov "Herojskata smrt na Stojan Mandalov".

Nikola Hristo Mandalov (1920-1944), pa s# do ~i~kovcite Ilija Mandalov (1925- 1999), koj ~etiri godini le`i vo zatvorot "Idrizovo" i negoviot brat Petar Mandalov roden 1927 godina, koj deneska `ivee vo Brazilija, se sudeni i progonuvani za Makedonija. Za Ilija Mandalov se vodelo i dosie i toa od 1947 do 1973 godina.

Moite ~i~kovci rabotele zaedno so pratenikot Eftimov i so Georgi Naumov za dobroto na Makedonija, veli pravnukot na Mandanata, Petar Mandalov, koj so gordost ja raska`uva semejnata storija. Za ova par~e zemja koe ima svetovno ime Makedonija, moeto semejstvo dalo pove}e `rtvi vo nejzinite temeli i edinstveno toa e filozofijata za normalno razvivawe na eden narod. Denes se nametnuva pra{aweto so kogo nie Makedoncite treba da ja delime ovaa dr`ava fifti-fifti. Za da se bide ustavotvoren narod ne e dovolno samo da se `ivee, ne e ni dovolno da se gazat samo nejzinite pati{ta i da se oraat nivite. Treba ~uvstvo na odgovornost, iskrenost, ~esnost kon dr`avata od site {to imaat namera generaciski da `iveat vo nea.

Moeto semejstvo dalo petnaeset `rtvi za Makedonija, evidentirani vo makedonskata istorija. Svoevremeno na{eto semejstvo poseduva{e mnogu materijal koj go dadovme na sega po~inatiot profesor Vlado Kartov za koj sega ne znaeme {to stanuva, a toga{ ne bea ni vremiwata da se objavi seto toa. Momentno na ovoj materijal raboti doktor po istorija, Risto Stankov. Nie i malku znaeme {to vo tekot na mnogu decenii se slu~uvalo so semejstvoto, odnosno potrebno e seto toa da se doka`e so istoriski fakti i materijal, koj mnogu te{ko se dobiva i se nao|a vo arhivite, veli Petar.

Vo Bugarija ima mnogu materijal i fotografii za semejstvoto na Mandanata, a potrebna e i pomo{ od makedonskiot ambasador vo Bugarija. Do pove}e soznanija bi trebalo da se stigne samo dokolku se preispitaat tie dokumenti i dokolku se vidat novi momenti od taa istorija. Isto taka, vo Muzejot na Gevgelija ima materijal vo vid na propusnici, koi se sostavuvale na vremeto i toa treba da se sobere, konstatira Mandalov.