GENETSKA OMRAZA

Sekojdnevno se gradat novi verski objekti, xamii vo sekoe selo, dodeka hristijanski crkvi se pomalku se gradat. Duri i starite crkvi po selata se ostaveni na zabot na vremeto i se raspa|aat.

Od druga strana hristijanskata crkva vo poslednive {eeset godini ne poka`uva nekoja posebna aktivnost, {to se dol`i na poluvekovniot komunizam, koj vladee{e dosega na Balkanot.

Komunistite probaa potpolno da ja uni{tat crkvata, gi maltretiraa sve{tenicite i gi zatvaraa vekovnite crkvi. Vo Crna Gora duri posle vojnata komuwarite im gi se~ea bradite na popovite, duri i gi javaa popovite. Vo Makedonija ven~avki i kr{tevki celi ~etirieset godini se pravea bez popovi, toa navodno ne bilo vo duhot so partijata.

Religijata seu{te ima golema op{testvena uloga vo svetot, posebno vo nerazvienite zemji.

Vo razvienite zemji crkvata e odigrala svojata va`na uloga vo minatite vekovi pri zacvrstuvawe na nivnata dr`avnost. Sega koga ovie zapadni zemji stanale ekonomski i politi~ki mnogu jaki, crkvata zavzema edna pasivna polo`ba na niv.

Vo nerazvienite zemji ili vo zemji na formirawe, kako {to e Makedonija crkvata treba da igra golema op{testveno politi~ka uloga.

Kaj nas vo Makedonija toa ne e slu~aj, crkvata e pasivna, vo ovie pedeset godini ne uspea da go privle~e narodot kon hristijanstvoto, na{ite crkvi se sekojdnevno prazni, a voncrkovnite delatnosti se taka-re~i svedeni na nula. Pove}e od trieset godini postoi golem razdor vnatre vo crkvata pome|u vladicite. Sekoj vle~e na svoja strana, nekoj kon srpskata, nekoj kon bugarskata pa duri i kon gr~kata crkva. ^ovek se pra{uva koj vladika e za makedonskata pravoslavna crkva?! O~igledno Makedonec da bide{ e te{ko i vo crkvata, a kamoli vo dr`avata. Crkoven razdor, zna~i i dr`aven razdor! Dodeka vo zapadnite zemji crkvata e nositel na skoro site humanitarni akcii, ovde kaj nas nikade ja nema. Pod crkoven patronat na zapad se: detskite gradini, razni ni`i i sredni u~ili{ta i kolexi, najgolem broj od stara~kite domovi, razni penzionerski domovi i zdru`enia i drugo. Makedonskata crkva vo diasporata isto taka ne e za falewe. I tamu se ~ustvuva nezaintresiranost i golem razdor me|u vernicite. Posebno katastrofalna e situacijata vo Avstralija, kade imame totalen razdor me|u vernicite, blagodarej}i na skopskite emisinari. Tamu se samo potpaliva ognot, se vodat bezbroj sudski procesi i se rastura sve{tenstvoto.

Makedonskiot sinod "mudro" mol~i i ~eka nekoj drug da go re{i ova pra{awe. Mo`ebi go ~ekaat gospodinot Banarxik od svetskata banka da im gi re{i crkovnite neslagawa, malku morgen.

Inaku kaj na{ive mladi makedonski politikanti e primetliva edna vrsta genetska omraza koj nekoi na{i sosedi. I golema "qubov" kon drugi sosedi. Mene mi e mnogu razbirliva na primer omrazata na Van~o Mihajlov kon Srbite, koi bile organizatori na ubistvoto, na tatkomu i bratmu, posle ubistvoto na srpskiot general Kova~evi~ vo [tip. "Ratko" navistina imal genetska omaza kon Srbite i toa ~ovek mo`e da go razbere. Ama genetskata omraza {to ja poseduvaat "nekoj" na{i mladi politikanti vo dene{no vreme e potpolno nerazbirliva. No, za sre}a ve}e vo Kalifornija ima bolnici za genetska manipulacija, taka da ~ovek otide kako bugara{ i posle operacijata izleze kako srboman. Ili obratno od srboman, mo`e da go operirat i napravat bugara{. Taa operacija ne bila mnogu skapa, najskapa bila operacijata od Srboman ili bugara{ da stane Makedonec, toa bilo pote{ko.

O~igledno "nekoi" na{i mladi politikanti treba da se podvrgnat {to poskoro na vakva operacija, bidej}i vremeto }e gi pregazi ako u{te ~ekaat. Bidej}i {ovinizmot i primitivizmot se brat i sestra.