GOSPODA KVAZIPOLITI^ARI, RAZBERETE GO ONA [TO NE POVRZUVA

Sepak, postoi golem problem koga nekoj ili nekoi si igraat so emociite ili du{ata na drugite. Vo na{evo vreme problemot so igrite so emociite e mo{ne seriozen i sigurno ne ostava nikogo ramnodu{en.

Deset godini na{ava dr`ava, na{ava Makedonija se soo~uva so zloupotreba na emociite na narodot. Istorijata, taa ve~na u~itelka na `ivotot, govori deka takvite igri bile sekoga{ pogubni za voda~ite na igrata.

Edno vreme se igra{e na kartata da se doka`e koj od ~lenovite na politi~kite partii vo Makedonija e pogolem Makedonec od drugiot, koj pove}e gi "saka" ili "mrazi" Albancite, koj e naklonet kon Srbite, koj e naklonet kon Bugarite, a denes ispadna deka sose "partali" im se prodadovme na Grcite.

Izminative denovi me|u albanskite politi~ari se vodi bitka za doka`uvawe na toa koj e pogolem makedonomrazec, koj bara pove}e od makedonskata Vlada i dr`ava za "svojot" (albanski) ~ovek, koj }e ubie pove}e makedonski vojnici itn. I s# vo duhot na od damnina sonuvaniot albanski son.

A sni{ta za "golemi" dr`avi bile sonuvani mnogu ~esto. I Grcite sonuvale i ja prote`irale nivnata "megali idea". Sanstefanskoto ~edo i den denes, po stotici godini od negovoto nesudeno ra|awe, go sonuvaat neodgovorni roditeli vo Bugarija. Poznata ni e i idejata za "Velika Srbija" ili denes popoznata kako "site Srbi vo edna dr`ava", i na kraj, denes mnogu eksploatirana i dobro poznata "Golema Albanija". I koga ~ovek ova }e go pro~ita, se pra{uva zo{to istorijata ne poznava ideja za Golema Makedonija. Fakt e deka ideite za golemite dr`avi doa|ale vo vreme koga makedonskiot narod, kako kompaktna celina, `iveel na dovolno golema teritorija, pa nemal potreba od osvojuvawe na tu|i prostori za da gi priklu~i kon svoite.

No, ona {to mene me predizvika da go napi{am ovoj tekst ne e istorijata i ideite na drugite, tuku istorijata i ideite na gra|anite i dr`avjanite na Republika Makedonija na pragot na tretiot milenium. Razgleduvaj}i gi istoriskite fakti za odnosot na Makedoncite i Albancite, u{te od vremeto koga i ednite i drugite bile vo sostavot na Osmanskata Imperija mo`eme da konstatirame deka tie imale mnogu zaedni~ki ne{ta.

Najnapred, religijata. Albancite, s# do osmanskoto zavladuvawe na Balkanot vo 14. vek, bile hristijani (pravoslavni i katolici). Islamot, kako konfesija, go prifa}ale samo onie koi sakale da se priklonat kon vlasta, onie koi sakale da gi za~uvaat svoite imoti (feudi), onie koi sakale nekazneto da vr{at razbojni{tva vrz hristijanski (i makedonski i albanski) familii itn. Kako proces kaj Albancite, islamizacijata bila najsilna vo 18. i 19. vek.

Vo toa vreme, kako {to svedo~i istorijata zapi{ana vo dokumentite, od aktuelnata osmanliska vlast stradale i Makedoncite i Albancite. Imaj}i go predvid sekoga{ validnoto soznanie deka sosedot mo`e mnogu da pomogne, no i da odmogne, Makedoncite i Albancite zaedno se borele za sopstveno osloboduvawe. I toa ne edna{.

Da po~neme od 60-tite godini na 19. vek koga Stojan Vezenkov koj se posvetil na makedonsko-albanskoto prijatelstvo, vo svojata aktivnost go koristel i konspirativnoto albansko ime Zeka Bisov. Potoa, vo 1887 godina i sozdavaweto na "Makedono-albanskata revolucionerna liga", koja izdala svoj Apel na albanski jazik, a eden od nejzinite emisari bil Isaija R. Ma`ovski. Vo Apelot, me|u drugoto, pi{uva: "Ako ja znaete geografijata na Makedonija i Albanija, nivnata izminata istorija, nivnata bliskost, obi~aite i nivnite politi~ki interesi i ako ni poveruvate, toga{ odberete gi na{ite dela i vo skoro vreme prisoedinete se kon nas i uka`ete ni ja svojata pomo{...Na{eto delo za osloboduvawe }e go ostvaruvaat Albancite zaedno so Makedoncite, dejstvuvaj}i zaedno, bez raznoglasija...". Prodol`uvame so istoriskata pro{etka po makedonsko-albanskata sorabotka i doa|ame do 1892/93 godina koga se izdaval vesnikot "Albano-Makedonia", pod uredni{tvo na Stefan Dam~ev - Makedon, vo ~ii tekstovi ~itame: "Na{iot duh ne go optovaruvame so antagonizmi pri iska`uvaweto na na{ite nameri, za{to postojano kru`i ovaa na{a `elba za albansko-makedonska avtonomija... Albancite i Makedoncite, site zaedni~ki imame `elba za zaedni~ki `ivot, za razlika od ona {to go imaat na{ite sosedi...". Vo 1893/94 godina se pojavuva "Nacionalno-centralna albansko-makedonska liga" so svoj Proglas od pet to~ki vo koj se istaknuva deka se bara nezavisnost za Albanija i Makedonija, sozdavawe na konfederativna dr`ava vo koja }e vlezat site narodi od tie oblasti, bez razlika na ime, vera i jazik. Aktivistite na Ligata, Stefan Dam~ev i Ja{ar Beg, se pogri`ile tekstot na Proglasot (meorandumot) da stigne duri i do sultanot. Vo 1902 godina vo London se izdava vesnikot "Avtonomija" pod devizata "Makedonija na Makedoncite, Albanija na Albancite", koj se zalaga za animacija na "golemite" sili za re{avawe na vekovnite problemi na Makedoncite i Albancite. Dve godini podocna, vo 1904 godina, go bele`ime i sozdavaweto na edno "Humanitarno albansko-makedonsko dru{tvo" vo Viena. Organizatorite na dru{tvoto, Cvetko Fortuni}, Hil Mosi i Petar Karanfilov smetale deka "site Makedonci i Albanci treba da imaat eden zbratimen `ivot, umen i zdrav, a deka treba da se le~at od taa nivna stara bolest da ja nare~eme 'verski fanatizam' kako i od novata bolest '{pekulativen naroden {ovinizam' i da `iveat kako bra}a i kako sonarodnici...". I taka natamu i taka natamu.

^itaj}i gi ovie redovi mo`e da se zapra{ame {to gi nateralo ovie lu|e od krajot na 19. i po~etokot na 20. vek da baraat na~ini za sorabotka? Zo{to vo nivnite programi i pi{uvawa se zastapuvaat za zaedni~ko re{avawe na nivnite problemi? Zo{to ne barale pomo{ od sosednite dr`avi, tuku postojano povikuvale na vozdr`anost kon niv? Zo{to ne gi barale "golemite" da im stavat uzdi?

Verojatno zatoa {to pove}e ja po~ituvale narodnata prikazna za tatkoto i sedumte sinovi otkolku nie denes. Zatoa {to onie koi im gi u`ivale blagodetite na slobodata od Osmanliskata Imperija ne mo`ele da gi razberat potisnatite. Ili, {to bi rekla Marija Antoaneta: "Ako nema narodot leb, neka jade kola~i". Prilagodeno za na{iov tekst "Ako nema narodot avtonomija, neka u`iva vo slobodata". Ironija do ironija.

Sepak, Makedoncite i Albancite kolku i da sakale da se za{titat od "dobronamernite" sosedi i "golemi", sepak ne uspeale. Naprotiv, pod prevezot za pomo{, site tie bogato go tovarile tovarot. [to sme dobile toga{ od sosedite i "golemite"? Lagi i intrigi.

Vo 1912 godina so velikodu{na pomo{ na Avstro-Ungarija bila sozdadena albanska dr`ava, koja na Londonskata konferencija vo 1913 godina bila me|unarodno verificirana. No, "svojata" dr`ava mnogumina Albanci ne ja ~uvstvuvale kako svoja, pa samostojno vladeele so oddelni teritorii.

Makedonija pak, koja nemala "golema", nitu "megali", nitu "velika" ideja bila raspar~ana, raznebitena. I denes, onie koi "grabnaa" najgolemi delovi od makedonskata teritorija povtorno ja grabaat. Edni ni podaruvaat tenkovi koi se neupotreblivi, drugi gi kupuvaat na{ite najvredni ekonomski "partali" koi so site sili }e gi {titat, treti ni pra}aat begalci koi po zaminuvaweto }e udrat po na{ite deca.

A Makedoncite i Albancite povtorno se na istoriski ispit. ]e dozvolat li povtorno prvo da se razdelat, za potoa da sfatat deka proleanata krv bila zaludna i deka sorabotkata bila poprosperitetna od oru`jeto?

Problemot mo`ebi e vo toa {to nie, Makedoncite i Albancite, vo na{ava mala dr`ava, se dovedovme vo situacija nekoj koj "slu~ajno go otkrile vo 15. vek", nekoj koj bezmilosno gi ubival starosedelcite za svoja dobivka, nekoj koj ne znae kako da si ja re{i sostojbata vo negovata dr`ava, ili ja re{ava so masovni ubistva, da ni dr`i lekcii za me|usebno `iveewe, po nivna demokratija, nebare tie znaat {to e demokratija. I toj koj odi "so vojna protiv vistinata" treba da ni go zacrta na{iot vistinski pat. Pra{ajte se, dali vo Makedonija nekoe dete izvr{ilo masovno ubistvo na svoi sou~enici, vo u~ili{te, nezavisno dali e toa Makedon~e ili Alban~e ili Srbin~e ili Rom~e ili ...? E, gospoda, toa im se slu~uva nim. Isto taka, nim im se ispra}aat poraki od poznati akteri (Kevin Kostner) deka svetskiot policaec treba da si go najde svoeto soodvetno mesto, bidej}i tie "kako Amerikanci sme uni{tile najmalku 400 razli~ni kulturi, zapomnete go toa!". Porakata na Kostner treba i nie da ja zapametime. A istorijata ja pameti i cezarovata izreka "Razdeli, pa vladej". Onie koi ne mo`at da si gi re{at sopstvenite problemi, sekoga{ se zanimavaat so drugite, ne zatoa {to tie im se podragi, tuku za da imaat zanimacija i nivnite problemi da im gi prenesat na onie koi }e gi skaraat. A problemite ni gi prenesoa so osiroma{en uranium, so razurnati pati{ta, so uni{teni domovi. Istorijata se povtoruva. [to dobivme denes od "golemite"? Lagi i intrigi. Tie ni ka`uvaat koj e postar, koko{kata ili jajceto. Tie nam!!!

Vo ova moe pi{uvawe ne ka`av ni{to {to ne e poznato vo istorijata ili dene{ninata. Ka`av ne{to {to treba da ni poka`e deka dokolku sakame, imame mo`nost, bez ni~ie tutorstvo, bez da gi zadovoluvame tu|ite "sueti" da `iveeme onaka kako {to prilega na potomci na drevni narodi i na civilizirani gra|ani.

Protestot "Mar{ za mir" odr`an vo Skopje na 13.3.2001 godina ja poka`a maksimalnata dvoli~nost i licemernost na negovite organizatori, {to be{e potvrdeno i so drugiot protest "........" organiziran od "nezavisni" zdru`enija. Blago re~eno, na ~oveka mu se vrtat crevata vo stomakot koga }e ~ue deka "onie {to pukaat se nivni deca i deka, ako nema drug na~in za ostvaruvawe na nivnite prava, }e se borat i so oru`je".

Finansieri na "golemite" idei, po{tedete n# od va{ata finansiska i ideolo{ka pomo{ koja treba da vi ja vratime so krvta i `ivotite na na{ite deca, a vo isto vreme vie }e ja zadovoluvate svojata `ed za krv vo udobnite fotelji.

Vo ime na spokojnata idnina na na{ite makedonski i albanski deca, gospoda kvazipoliti~ari, finansieri, manipulatori ili kako i da se vikate, ve molam, pobarajte go i razberete go ona {to nas n# povrzuva, a ne ona {to n# razdeluva. I ostavete go sosedot da go pie utrinskoto kafe so svojot sosed, a ne so onoj so koj vie }e posakate.