ALBANSKOTO MALCINSTVO VR[I POLITI^KI TEROR NAD MAKEDONSKIOT NAROD

Slu~uvawata na Balkanot vo poslednata decenija se samo izraz na sostojbite vo regionot, koi{to se posledica i od mnogu drugi slu~uvawa vo prethodniot period. Sekako, najgolemo vlijanie imal i radikalizmot po{iroko vo Evropa, a osobeno vo Isto~na Evropa. Na Balkanot se sudruvale i se sudruvaat, pred s#, interesite na mnogu nadvore{ni faktori koi, pak, vlijaele i vlijaat za eskalirawe na vnatre{nite previeawa vo regionot. Procesite {to se slu~ija so poslednata Balkanska vojna bea dovr{uvawe na eden proces, koj{to ima{e svoi po~etoci u{te vo Vtorata svetska vojna pri vozobnovuvaweto na jugoslovenskata dr`ava, istaknuva d-r Minovski.

Toj veli deka vo toga{nata konstelacija, Jugoslavija ne se konstituira kako zaednica na suvereni nacionalni dr`avi, tuku kako integralna, federativno uredena dr`ava, so {to se marginalizira dr`avnosta na federalnite edinici, a so toa ne se realiziraa do kraj streme`ite na narodite za samostojni nacionalni dr`avi, vo toj red, sekako i makedonskiot narod. Nametnuvaweto na procesot za integrirawe na naciite vo edinstvena jugoslovenska nacija i, pred s#, samiot ideolo{ki politi~ki sistem pridonese za zapo~nuvawe procesi za zabrzano dezintegrirawe na Jugoslavija, koi eskaliraa i dovedoa do voen konflikt.

Poznato e deka edinstveno Makedonija postigna mirno osamostojuvawe so realizacija na svoeto ustavno pravo na dogovorno razdru`uvawe, vgradeno vo prviot Ustav na Republika Makedonija od 1946 godina. No, so toa ne bea nadminati konfliktnite sostojbi. Spomenav deka tuka se sudruvaa mnogu interesi na mo}nite nadvore{ni faktori, {to vlijae{e pottiknuva~ki za ambiciite na nekoi ekstremni albanski sredini da zapo~nat vooru`ena borba za realizacija na edna sopstvena golemodr`avna programa, sledej}i go primerot na srpskata golemodr`avna politika na eks-pretsedatelot Milo{evi}. Negovata politika kon Albancite, nim im obezbedi najneposredna poddr{ka od SAD i voop{to od Zapadnata alijansa, a rezultatot e toj {to go imame denes - me|unaroden protektorat nad Kosovo. Toa pak, od ekstremnite albanski sredini be{e sfateno i prifateno kako istoriska {ansa so direktna poddr{ka na mo}nite nadvore{ni faktori da ja realiziraat golemodr`avnata programa za sozdavawe albanski dr`avno-politi~ki edinici vo regionot, vo koj{to `ivee koncentrirano albansko malcinstvo, veli d-r Minovski.

Toj istaknuva deka toa prakti~no pretstavuva operacionalizacija na nacionalnata strategija na Albanskata akademija na naukite. Za da ja odbegnat osudata na me|unarodniot faktor, tie zagovaraat sojuz na albanskite dr`avi, koi kako takvi }e smetaat na vleguvawe vo po{iroka evrointegracija.

Se ima vpe~atok deka postoi ubedenost kaj ekstremnite albanski sredini deka osamostojuvaweto na Kosovo e ve}e zavr{ena rabota. Zatoa se premina kon natamo{na realizacija na zacrtanata programa so prezemawe vooru`eni akcii vo Ju`na Srbija, kade {to ima pogolema koncentracija na albansko naselenie. Potpi{uvaweto na Spogodbata za obele`uvawe na dr`avnata granica na Republika Makedonija so SR Jugoslavija ja iskoristija kako povod za agresija vo Makedonija, tokmu vo soglasnost so jasno definiranata golemodr`avna strategija, dodava prof. Minovski.

Spored nego, toa se potvrduva od edinstvoto na site politi~ki subjekti na Kosovo, kako ekstremnite, taka i umerenite, za nesoglasuvawe so spogodbata, {to pak od druga strana zna~i zagrozuvawe i osporuvawe na teritorijalniot integritet i suverenitet na na{ata dr`ava.

Takviot svoj odnos, veli d-r Minovski, go temelat vrz tezata deka Republika Makedonija toa pra{awe treba da go re{ava so albanskiot faktor na Kosovo, a toa zna~i deka ne go prifa}aat postojniot status na Kosovo, koe pretstavuva integralen del na SRJ, vo soglasnost so Rezolucijata na ON i tie ne mo`at da bidat me|unaroden subjekt so koj treba da se razgovara.

Realnosta na teritorijalniot integritet na Makedonija od albanskiot faktor be{e priznata u{te vo dale~nata 1920/21 godina. Oficijalni pretstavnici na toga{niot konspirativen Albanski komitet od Kosovo, vo dogovor so oficijalni faktori na albanskata dr`ava i so italijanska poddr{ka, potpi{aa so VMRO-avtonomisti~ka na Todor Aleksandrov Protokol od noemvri 1920 godina i poseben Dogovor od 21 dekemvri 1921 godina. Celta na dogovaraweto be{e zaedni~koto dejstvuvawe za osloboduvawe na Makedonija i sozdavawe samostojna makedonska dr`ava i osloboduvawe na Kosovsko-metohiskata oblast i ^amarija i nivno prisoedinuvawe kon albanskata dr`ava. So dvata dokumenta precizno be{e dogovorena granicata na taka proektiranata makedonska dr`ava i na albanskata dr`ava na podra~jeto na Kosovo-metohiskata oblast. Grani~nata linija me|u dvete proektirani dr`avi pominuva{e ju`no od Uro{evac, pome|u Pre{evo i Gwilane i prodol`uva{e vo pravec ju`no od Vrawe. Toa be{e realnosta {to ja prifati toga{ albanskiot politi~ki faktor, {to be{e bez pritisok, po sopstvena volja, objasnuva prof. Minovski.

Kako {to veli toj, sega{nata agresija vo Makedonija e samo prodol`uvawe na realizacijata na operativniot plan na porane{nata OVK za okupirawe na del od makedonskata dr`avna teritorija. Zatoa i akciite gi vodat vo zacrtanata linija. Me|utoa, spored Minovski, Republika Makedonija ima legitimno pravo da gi upotrebi site sredstva so koi raspolaga za da gi uni{ti silite na agresorot i trajno da go obezbedi svojot teritorijalen integritet i suverenitet. Za toa ja ima i nepodelenata poddr{ka od site me|unarodni faktori.

Makedonskata dr`ava toa treba da go napravi po sekoja cena, za{to vo sprotiven slu~aj, takvi akcii izvesno e deka }e bidat i natamu prezemani vo zavisnost od konstelacijata na regionot i na me|unarodnite odnosi. Makedonija se soo~uva so primena na strategija na ekstremnite albanski sredini za realizacija na planot za dr`avnost vo makedonskata dr`ava, so primena na kombinirani sredstva i so postojan pritisok od politi~kite faktori (legalnite) vo Sobranieto i vo drugite organi za obezbeduvawe poseben status, dodeka primenetata agresija pretstavuva samo sredstvo za postojan pritisok. Celta na seto ova e obezbeduvawe poseben status vo ramkite na dr`avata, status na narod, so barawe za menuvawe na Ustavot i redefinirawe na Makedonija kako dr`avna zaednica na dva konstitutivni naroda, istaknuva profesorot.

Spored nego, toa prakti~no zna~i barawe za teritorijalno-politi~ka avtonomija zasnovana vrz baraweto za samoopredeluvawe, po {to sledniot ~ekor bi bil referendum za dr`avno osamostojuvawe, {to zna~i i definitivno da se dovede vo pra{awe postoeweto na makedonskata dr`ava. Za vakvite sostojbi, smeta Minovski, vo golema merka pridonesuva me|unarodnata zaednica so poddr`uvawe na barawata na Albancite za nivna nacionalna homogenizacija vo ramkite na makedonskata dr`ava, sozdavawe paralelni institucii, pri {to ja zemaat Makedonija kako dr`ava vo koja treba da se proveri mo`nosta za opstojuvawe na taka ureden multinacionalen model, kako re{enie za vnatre{nite konflikti.

So toa, spored moeto mislewe, prakti~no se suspendira gra|anskiot model na edna unitarna dr`ava {to podrazbira sevkupna integracija na nacionalnite malcinstva vo ramkite na gra|anskoto op{testvo. Posebno simptomati~no e toa {to na Balkanot, po poslednata Balkanska vojna i vojnata na Kosovo, se sozdade ili barem e vo proces na sozdavawe poredok na nacionalni dr`avi vo regionot. Toa se Slovenija, Hrvatska, Albanija, Bugarija, Grcija, Bosna (taka kako {to e sozdadena, na pat e od nea da se sozdadat pove}e samostojni nacionalni dr`avi) i Kosovo, koe e pod me|unaroden protektorat i koe e ekstremno so ednonacionalen sostav. Zna~i, od toj paradoks e isklu~ena samo Makedonija, tvrdi d-r Minovski.

Toa e taka, dodava toj, zatoa {to me|unarodniot faktor gi sledi samo globalnite interesi i nedovolno gi sogleduva specifi~nostite na zemjite vo celiot region. Zatoa, izvesno e deka nestabilnosta na regionot }e potrae mnogu pove}e od posakuvanoto.