NACIONALNOSTA NE SE IZBIRA, TAA SE NOSI CEL @IVOT

Nie, nacionalnoto malcinstvo, ne sme imale pravo da se po`alime {to prodavnicite se prazni, a kamoli da zboruvame za politikata na jugoslovenskata vlast. Toa pravo be{e rezervirano za mati~niot narod. Koga ne{to zboruvav, zadol`itelno me pra}aa kaj Kiro Gligorov, a edna{ bev i fizi~ki napadnat na ulica, vo dru{tvo na mnogu vidni lu|e na Okrugot i Federacijata.

Zatoa, moite zemjaci se sekoga{ vo funkcija na doka`uvawe deka se lojalni gra|ani na ovaa zemja. Golem broj sinovi na moite drugari i prijateli ne u~estvuvaa vo ovie vojni, no zatoa mojot sin be{e vo Srpsko-hrvatskata vojna kade {to be{e zatvoran, brkan od boi{teto, mu be{e sudeno vo Top~ider, pred Disciplinskiot sud na vojskata na Jugoslavija, izbrkan od rabotnoto mesto. Na krajot go izgubija sporot pred Sojuzniot sud, no i den-denes trae makata kako da se naplati od vojskata taa nivna gre{ka, pet godini neisplaten li~en dohod, nenaplateni pridonesi, a drugata gre{ka na familijata Ilievski tie nikoga{ i ne mo`at da ja platat.

SUDBINATA NA MAKEDONSKITE ISELENICI

Isto taka be{e i vo Srpsko-albanskata vojna. Ovaa zemja ja branel i mojot roden dedo, kako srpski vojnik, od kade ne se vratil. Moeto semejstvo ne e isklu~ok, ova e pravilo trae dolgi godini. Mnogu makedonski deca zaginale i vo balkanskite vojni, delej}i ja svojata zemja, ~esto borej}i se i protiv svojot brat, kako srpski ili bugarski vojnik. Ovie vojni vo Makedonija se izu~uvaat kako zavojuva~ko-okupatorski, a kaj nas kako osloboditelni, ne znam samo kako go mo`at toa. Zatoa, maka mi e koga ovie ne~ove~ki raboti se povtoruvaat, zatoa sakam da ne se mol~i, odgovornite lu|e neka znaat deka nie znaeme i stradame, a ubavo bi bilo koga ovie vojni ovde, vo mojata Srbija, se narekuvaat so vistinsko ime, poradi vistinata i poradi idnite generacii.

Nemojte da mislite deka sum jas nekoj lut Makedonec i deka sum skaran so mojata tatkovina - Srbija. Ne, taa e moja golema qubov, taa e del od mene, vo nea nau~iv s# i s# {to imav dadov za nea, samo `al mi e {to ponekoga{ me otfrla, no ne n# otfrla samo Srbija, nas n# otfrlila i Makedonija, verojatno toa e sudbina na site iselenici. Tokmu vaka ja kritikuvav makedonskata vlast minatoto leto vo Kru{evo, tamu Jugoslavija ne ja spomenav, isto kako {to ne ja spomnav ni Makedonija.

Na krajot sakam da vi ka`am deka ova se poznati vistini, ne samo nam od Brani~evskiot okrug, tuku i vo Podunavskiot okrug kade {to se dru`ev so golem broj Makedonci. Tamu dadov i izlagawe na Osnova~koto sobranie na nivnoto Zdru`enie, ~ie barawe Ministerstvoto za vnatre{ni raboti go odbi, potoa vo Ma~vanskiot i [umadskiot okrug kade {to imame formirano inicijativni odbori.

Isto taka, se zalagame so popisot na naselenieto, na pra{aweto na nacionalna pripadnost da ne pi{uvaat odgovor po izbor na pra{uvanite, tuku fakti~kata sostojba, zatoa {to nacionalnosta ne e rabota na izbor na koj bilo od nas, tuku rabota na korenot, koj se postignuva so ra|aweto i se nosi celiot `ivot.

Jas li~no, a veruvam i site moi zemjaci, bi bil presre}en koga bi imale vo Jugoslavija, za po~etok, makar del od ona {to go imaat Srbite i Crnogorcite vo Makedonija, a tie imaat dru{tva, zdru`enija, Srpska demokratska partija, TV-96 poznata kako srpska televizija, u~ili{te, dnevni vesnici, nedelnici, prostor za sproveduvawe na aktivnosti. Ne sakam da kalkuliram za nivniot broj, ekonomskata mo} i obrazovnata struktura, no veruvam deka toj broj vo odnos na makedonskoto malcinstvo zna~itelno e poslab vo sekoj pogled. Bi sakale da go imame seto ona {to go imaat na{ite zemjaci vo Hrvatska ili Slovenija.

Veruvam deka celta na ova Sobranie be{e da se sogledaat pote{kotiite i zabele{kite, koi gi ima ova nacionalno malcinstvo vo Jugoslavija, vrz ~ija osnova Helsin{kiot komitet bi predlo`il odredeni merki na nadle`nite organi na vlasta. Jas bev dovolno iskren vo `elbata da prezentiram nekoi pote{kotii na koi naiduvame vo na{ata tatkovina - Jugoslavija i taka da im pomognam na site zainteresirani, barem taka se nadevam.

Pred prisutnite se obrati i Nikola Duganov, eden od potpretsedatelite na Zdru`enieto MAK od Po`arevac. Toj vo svojot govor istakna:

"]e se obidam da odgovoram najnapred na pra{aweto {to samo po sebe se nametnuva: Dali sme imale neprijatnosti? Se razbira, jas ja znam makata na Gojko i sudbinata negova i negoviot sin, iako toj ne ka`a s#. I mene mi go pretepaa sinot, mi go ograbija stanot, mi ja ukradoa kolata i bukvalno storija s# za da me izbrkaat od Srbija.

[to se odnesuva do u~ili{ta i u~ebnici, takvo ne{to nemame, a bi bilo ubavo da se imaat tie ne{ta, osobeno vo mesta kade {to koncentracijata na Makedoncite e pogolema. So Gojko zaedno bevme vo Ka~arevo kade me{tanite zboruvaat za svoite problemi, no so nekoja nesigurnost i te{kotija javno da progovorat za svoite problemi.

Makedonstvoto na ovie prostori e navistina potisnuvano i iskorenuvano, a i site ovie dru{tva koi nastanaa so brojni podru`nici gi potvrduvaat ovie na{i razmisluvawa deka s# pove}e se nastojuva da se izbri{e makedonstvoto i da is~ezne od ovie prostori.

Zatoa ne zaradi niv, tuku zaradi onie drugite, koi ve uveruvam se pobrojni, treba ne{to da se stori, da se ovozmo`i da se formiraat klubovi i da se obezbedi vo niv da pristignuvaat makedonski ~etiva, knigi za deca od kade }e go u~at maj~iniot jazik. Takvo ne{to ovde navistina nedostiga. Isto taka treba vo seloto Jabuka, koga e slava, a toa se pa|a tokmu na vtori avgust - Ilinden, da se donesat najdobri estradni yvezdi i ansambli od Makedonija, da se prenese eden del od Makedonija, no koj seto toa da go stori.

Pomognete ni da organizirame i da formirame makedonski zaednici vo sekoj okrug, a potoa site da se obedinat vo edna makedonska zaednica za Jugoslavija. Toga{ Makedoncite sigurno bi se vratile kon svoite koreni i bi bile gra|ani od prv red na ovaa zemja, a ne poedinci, kako {to sega se ~uvstvuvame.