FEQTON

Albanskite razbojni~ki bandi vo jugozapadniot del od vtorata polovina na XIX i prvata decenija na XX vek (2)

YVERSTVATA I ARAMILAKOT NA ALBANSKIOT BA[IBOZUK

Pi{uva: Aleksandar IVANOVSKI - GLOGOVI^ANEC

  • Ja{ar-beg Arnautinot, najprvo od vlasta bil postaven za poljak. Od nego proplakalo malo i golemo. Toj bil kako krvopiec, taka i srebroqubec. Na selanite im pozajmuval pari so kamata za da mo`e, preku kamatata da gi ograbuva. Te{ko i gorko na onoj selanec, koj }e se izla`el da zeme pari na zaem od nego
  • Na drimkolskiot vojvoda Marko Pavlev mu bilo naredeno da go podgotvi makedonskoto naselenie i terenot za vostanie so toa {to }e gi prekine telefonskite `ici i razru{i mostovite na patot Struga-Debar
  • Arnautskite bandi go ograbuvale ona na {to }e naidele. Taka tie gi ograbuvale trgovcite i kiraxiite po pati{tata, koi ne mo`ele da se odbranat, a i ne bile ~uvani od popatnite ~uvari dervenxiite

Najte{koto za makedonskiot narod bilo toa {to turskata vlast im davala sosema mal otpor na razbojnicite ili voop{to ne gi progonuvala, iako tie ne & se pokoruvale. Vlasta duri i gi izbegnuvala sudirite so razbojnicite ili pak im izrazuvala doverba i gi stavala vo nejzina slu`ba vo borbata protiv makedonskoto revolucionerno dvi`ewe od ilindenskiot period. Albancite od selata, vlasta gi opfa}ala i gi organizirala vo ba{ibozukot i gi pu{tala da se borat protiv pripadnicite na makedonskoto revolucionerno dvi`ewe, zaedno so askerot, a potoa da go ograbuvaat i ubivaat mirnoto makedonsko naselenie.

Turcite na Albancite gledale kako na dobri vojnici, pa gi koristele kako li~ni telohraniteli ili pak gi organizirale vo specijalni odredi, koi po planinite gi progonuvale komitskite ~eti, a tie vsu{nost sakale da spe~alat kako platenici i od narodot da ograbat ne{to vredno. Taka na primer, begot i zlostornik od Prilepsko, ]u~uk Sulejman, me|u svoite telohraniteli (gawazi) imal i dvajca Arnauti. Istite bile ubieni od ~etata na prilepskiot vojvoda Spiro Crne na 2.8.1880 godina vo Drenska Planina.

Prilepskiot vojvoda, \or|ija La`ot, bil nedofatliv za turskata vlast. Toj so svojata ~eta go krstosuval Mariovo i Prilepsko, a Turcite organizirale specijalen odred za potera od Albanci, pod rakovodstvo na iskusniot Albanec Baftir bulukba{ijata. Odredot gi prebaruval planinite i selata niz Mariovo, vo potraga po \or|ija La`ot, no i go ograbuval i siluval naselenieto.

ARNAUTINOT JA[AR-BEG

Vo prilepskoto selo Rufci, vo 1881 godina bil Ja{ar-beg Arnautinot. Toj bil Albanec. Najverojatno, najprvo od vlasta bil postaven za poljak. Od nego proplakalo malo i golemo. Toj bil kako krvopiec, taka i srebroqubec. Na selanite im pozajmuval pari so kamata za da mo`e, preku kamatata, da gi ograbuva. Te{ko i gorko na onoj selanec, koj }e se izla`el da zeme pari na zaem so kamata od Ja{ar-beg Arnautinot. Ne }e mu ostanelo nitu niva, nitu livada, nitu lozje. Ja{ar-beg s# }e mu zemel preku kamata na kamatata. Onie, pak, koi ne zemale zaem od nego, gi ubival. Poradi nasilstvata {to gi vr{el Ja{ar vrz `itelite na Rufci i okolnite sela, bil zaklan od prilepskiot vojvoda Dime ^akre vo blizina na seloto.

Od ba{ibozukot, na 15.3.1903 godina, na grobi{tata kaj ohridskoto selo Ozdoleni zaginal vojvodata na ohridskata reviziska ~eta Toma Davidov. Prespanskiot vojvoda Angel Andreev, vo svoite spomeni }e zabele`i: "Davidov zagina od eden Arnautin po ime Daut-aga Kehaja od selo Peso~ani". Peso~ani e selo naseleno so Albanci, koi se stavaat vo usluga na askerot, kako ba{ibozuk, vo borbata protiv komitite, so cel da mo`at da gi ograbuvaat selata.

Vo proletta 1903 godina, prespanskiot vojvoda Slavejko Arsov do{ol vo prespanskite sela Braj~ino i Qubojno i selanite gi ve`bal za borba. Nekoj gi predal na mudurot vo selo Nakolec. Mudurot vedna{ povikal ba{ibozuk od sosednoto arnautsko selo Krani, pa i od okolnite muslimanski sela i ja napadnale komitskata ~eta. Borbata se vodela cel den. ^etata ve~erta, so pomo{ na selskite ~eti od okolnite hristijanski sela i sve{tenikot od seloto, se probila.

Na 22 juli 1903 godina, askerot so ba{ibozukot go napadnal ki~evskoto selo Kabunica. So pomo{ na komitskata ~eta od Demir Hisar, selskata ~eta od Karbunica gi odbila Turcite, no na askerot vedna{ mu do{la pomo{ od ki~evskoto arnautsko selo Zajas, na ~elo so nivniot voda~ Sefer. Se slu~uva silen sudir me|u revolucionerite i askerot, pomognat od ba{ibozukot i rabojnicite od Zajas. Borbata se vodela gradi v gradi so no`evi v race ili na pu{kite. Poradi `estokosta na borbata, otstapuvaat dvete strani. Od komitite zaginuvaat okolu 30 du{i. Me|u Turcite zaginuva i stariot razbojnik od Zajas, Sefer, so drugi negovi soselani-razbojnici. Od taa borba askerot se ispla{il i vo Kopa~ijata ne navlegol s# do 20 avgust.

Rabojnikot-Arnautin, vo tekot na Ilindenskoto vostanie se staval vo slu`ba na askerot, so cel da ograbuva i da steknuva materijalni bogatstva. Taka, na 3.8.1903 godina, ~eta od 300 du{i ba{ibozuk na ~elo so razbojnikot Tahir Tola gi gori i ograbuva ohridskite sela Laktiwe, Godivje i Vrbjani. Na 13.9.1903 godina e izgoreno ohridskoto selo Prisovjane. Vrbjanskata ~eta se upatila kon selo Godivje. Na patot, go sretnala razbojnikot Tahir Tola so negoviot ba{ibozuk od 300 du{i, koj ve}e gi ograbil i izgorel selata Laktiwe, Godivje i Vrbjani. Taa go napadnala Tahir Tola i mu ja razbila dru`inata. Na aramiite ~etata im odzela mnogu poku}nina, ali{ta, pa duri i znameto.

DRIMKOLSKIOT VOJVODA

Ni razbojnciite od kosturskite sela vo Prespansko ne zaboravile da se stavat na stranata od askerot i da vr{at ograbuvawa na hristijanskite sela, borej}i se protiv vostanicite po Ilindenskoto vostanie.

Organizacijata nemala doverba, kako vo makedonskite pomaci, taka i vo Arnautite. Taka, vo vreme na vostanieto vo Drimkol imalo ~eta so vojvodata Marko Pavlev Drimkolski. Vojvodata imal dobieno naredba od na~alstvoto vo Ohrid Drimkol da ne se kreva na vostanie, oti vo reonot ima dosta poma~ni sela, a na zapad se grani~i so albanskite sela, pa lesno vostanicite mo`at da bidat uni{teni. Vostanicite od rekata Crni Drim ne }e mo`at da prebegaat kon Malesija, oti taa e brza i kamenesta. Te~e niz tesneci i mo`e da se pregazi samo kaj Struga i Debar. ^etite minuvale na mostot kaj selata Globo~ica i Lukovo. Mostot bil napraven so porta i so klu~. Go napravile Turcite za da gi zapiraat Arnautite, koi doa|ale vo Ohridsko za da ograbuvaat ovci, goveda, kowi i dr. i stokata ja preteruvaat preku mostot. Klu~evite od portite na mostot bile kaj selanite i tie skri{no & otvorale na ~etata za da pomine kon Malesija i vo Stru{ko.

Na drimkolskiot vojvoda Marko Pavlev mu bilo naredeno da go podgotvi makedonskoto naselenie i terenot za vostanie so toa {to }e gi prekine telefonskite `ici i razru{i mostovite na patot Struga-Debar.

Za toa {to pravele, {to ograbuvale i kako se odnesuvale so makedonskoto naselenie vo oblastite vo koi navleguvale, arnatuskite razbojni~ki bandi najdobro ni zboruvaat spomenite na onie koi gi do`iveale tie nastani. Hristo Tatar~ev za toa {to predizvikuvale i {to odzemale ablbanskite razbojnici, }e zabele`i: "Albancite bea dojdeni otkaj Ohrid i zaminuvaj}i za Bitola bea navlegle vo Resen. Piskotnici po poistaknatite ku}i. Sakaa da bidat smesteni na konak. Toa zna~e{e deka na svoite kowi }e krenat s# {to e vredno od tie ku}i, pa duri so sebe }e odvle~at i lu|e".

Kako se odnesuvale so `itelite od ku}ite {to gi ograbuvale Tatar~ev }e zapi{e: "Na{ite ja zatvorile portata za da ima vreme vo sosednata ku}a da se prefrlat parite i drugi vrednosti. Albancite po~naa da ja kr{at portata i najposle ja skr{ija, vlegoa i ja najdoa vnatre samo baba mi, a site drugi-majka mi, strina mi i dr. bea pominale vo sosednata turska ku}a. So v`e{teno `elezo tie izvlekuvaa pari, so zapaleni glamni, so }otek. [tom }e vlezat, baraat da se javat ma`ite. Bidej}i nema{e drugi, ja ma~ele starata za da gi povika ma`ite. S# poskapo, bakarno i dr. natovarija na kowi i go iznesoa".

Za toa kakva psihi~ka depresija predizvikal ~inot na ograbuvaweto Tatar~ev zabele`uva: "Majka mi {tom se vra}a, odi pravo nakaj sandacite kade ima{e nejzini pari, {to zaboravila da gi zeme po brkotnicata, go nao|a sandakot otvoren, si gi skube kosite i so silno pi{tewe pa|a vo nesvest. Po sedum dena pa|a v postela i vo tekot na tri meseci (ka{lawe, bode`i, ogan) po~inuva. Kolku pari imalo {to gi zele Albancite, ne mo`ev da uznaat: znam samo deka ima{e mnogu petolirki, zlatni pari i dr".

ARAMIJATA ZENDIL - AGA

Od gorniot citat doznavame deka od strav i `al za petolirkite i zlatnite pari, pobogatite umirale. A, {to pravele kutrite siromasi, ~ii hraniteli - yevgarot volovite im bile odzemeni i terani vo Albanija, a doma ostanuvale pove}e deca i prazni ambari?

Pokraj ograbuvaweto, Albancite barale da bidat dobro nagosteni od doma}inite na ku}ite, koi gi ograbuvale. Tie barale da bidat nagosteni so poga~i, pe~eni piliwa i blagi raboti. Barale da gi slu`at ubavi nevesti i momi, da im peat, igraat i na krajot da im platat danok za toa {to si gi tro{ele zabite pri jadeweto (danok di{-kakon).

Arnautskite bandi go ograbuvale ona na {to }e naidele. Taka tie gi ograbuvale trgovcite i kiraxiite po pati{tata, koi ne mo`ele da se odbranat, a i ne bile ~uvani od popatnite ~uvari - dervenxiite. Me|u drugoto, za ograbuvawata Tatar~ev }e go zapi{e i slednoto: "Koga patuvav za Plovdiv, po patot od Prilep na{ite kiraxii, so koi treba{e da patuvam od Prilep za navamu, bea obrani od Albancite, pa gi ~ekavme tri dena".

Ni vele{kata oblast Azot ne bila izostavena od albanskite razbojnici. Taka, vo vremeto od 1950 godina do 1860 godina, na terenot od Azot aramisluval Arnautot Zendil-aga so negovata dru`ina. Toj go ograbuval naselenieto, gi ubival ma`ite koi mu davale otpor, ograbuval ovci, kozi, goveda i dr. i gi ispra}al za Albanija. Vo esenta 1860 godina, go napadnal seloto Bistrica vo Azot, gi istepal vodeni~arite, im go zel `itoto i bra{noto, go ograbil seloto, natovaril desetina kowi so ona {to go ograbil, s# ispratil za Albanija, a toj so drugarite Gok, Driz i Zeko ostanal vo Azot.

Po istepuvaweto na vodeni~arite od Bistrica, sekoe selo vo Azot si go o~ekuvalo svojot red da bide ograbeno i opusteno od Zendil-aga. Nakraj, koga na site im treperele srcata od Zendil, se na{le hrabri ma`i od s. Ore{e vo liceto na Andreja \ulafkoski, Nasto Trajkoski, Hristo ]u{tereski i \ur~in ]u{tereski. Tie gi sledele aramiite i im go na{le skrivali{teto vo planinata "Topalica" vo mesnosta "Debel Brest" severozapadno od s.Ore{e. Gi na~ekale vo skrivali{teto i gi ispotepale. Taka, naselenieto od Azot i Babunijata bilo spaseno od Zendil-aga.

(Prodol`uva)