AFIRMACIJA NA MAKEDONSKATA KULTURA VO SVETOT

ANTI]: Bev izbrana za asistent pri katedrata za Jugoslovenski kni`evnosti i toa za srednovekovna makedonska kni`evnost. Toa e eden mnogu interesen period od na{ata istorija. Toa se po~etocite od sozdavaweto na slovenskata pismenost, devettiot vek ili poto~no zna~ajnata 863 godina koga zapo~nuva Moravskata misija. Vo toj period be{e sozdadena na prv plan slovenskata glagolska azbuka, be{e kodificiran na nekoj na~in staroslovenskiot jazik kako literaturen jazik vo ~ija osnova vleze ju`nomakedonski dijalekt. Podocna na ovoj jazik mo`e{e da bide izvr{ena aktivna preveduva~ka dejnost, a mo`e da zboruvame i za potencijalite {to se sozdavaa vo vrska so Moravskata misija i po nea. Na takov na~in zapo~nuva na{ata srednovekovna kni`evnost vo ramkite na drugite slovenski srednovekovni kni`evnosti. So ogled na toa {to vo Ohrid vo 886 godina bea postaveni temelite na Ohridskata kni`evna {kola, nejzinite zraci zapo~naa da se zabele`uvaat ne samo vo Ohrid i Ohridsko, tuku mnogu po{iroko vo Zapadna Makedonija vo sredniot vek.

ANTI]: Pokraj u~itelite na ovaa [kola, svetite Kliment i Naum Ohridski, srednovekovnata kni`evnost e bogata i so mnogu drugi aktivni kni`evni dejci kako {to e Episkopot Konstantin Bregalni~ki, Crnorizec Hrabar, Prezviterot Kozma koj{to ni ostavi vo svojata "Beseda protiv novopojavenata eres" edna zna~ajna dokumentacija za bogomilskoto ereti~ko i dualisti~ko dvi`ewe koe se zarodi vo Makedonija vo desettiot vek. Vo srednovekovnata kni`evnost se vbrojuvaat i mnogu drugi kni`evni avtori koi, za `al, ~estopati ostanuvaat anonimni, bidej}i tie poradi svojata skromnost kako hristijanski i ortodoksni vernici smetale deka nekoga{ i ne e nu`no da go stavat svoeto ime na krajot od deloto, zatoa ovaa kni`evnost naj~esto e anonimna. Vo prv red vo ovaa kni`evnost se izu~uvaat prvite u~iteli, kni`evnici i svetiteli, Svetite Kliment i Naum Ohridski, potoa prodol`itelite od po~etokot na 11 vek, Sv. Prohor P~iwski, Sv. Gavril Lesnovski, Sv. Joakim Osogovski, potoa za vremeto na turskiot period se istaknuvaat Sv. \or|i Kratovski, Sv. Zlata Meglenska itn. Makedonskata srednovekovna kni`evnost e bogata so nivnite hagiografii so svetitelskite kultovi koi zafatile dlaboki koreni. Apokrifnata kni`evnost, srednovekovnite romani i raskazi ne ja zaobikolile Makedonija, taka {to mislam deka mojata profesija predizvikuva interes ne samo vo potesnite nau~ni oblasti, tuku i od po{irokata javnost, bidej}i site sme svrteni ne samo kon sovremenite zbidnuvawa, tuku i kon istorijata i kon ova na{e zna~ajno kni`evno nasledstvo.

ANTI]: Slavistikata zazema eden po{irok domen vo site oblasti, vo site zemji kade {to taa se izu~uva. Vo 1989 godina jas bev nazna~ena za koordinator na amerikansko - makedonskata nau~na slavisti~ka sorabotka. So gostuvaweto vo Vladata na SAD, taa godina se realiziraa nekoi programi koi i denes traat. Pred s#, kako gostin na Vladata mene mi be{e dadena mo`nost da gi posetam najgolemite univerziteti na SAD i da se vidi kako vo slavisti~kite katedri i instituti e vklopena makedonistikata. Na tie patuvawa ni be{e ovozmo`en kontakt so makedonskite pravoslavni crkvi i zapo~na edna mnogu plodna aktivnost na toj plan. Od toj period imame plodna sorabotka voop{to za makedonistikata i za Makedonija. Na prv plan zapo~naa redovnite amerikansko-makedonski slavisti~ki konferencii za makedonistika. SAD ovozmo`ija prvata konferencija vo 1991 godina da se odr`i na dr`avniot Univerzitet Mi~igen kade u~estvuva{e delegacija od amerikanski i makedonski slavisti, a spomenatiot Univerzitet go izdade i Zbornikot so objavenite referati koi bea pro~itani na taa konferencija. Narednata konferencija se odr`a vo Ohrid vo 1994 godina, kade ni gostuva{e amerikanskata nau~na delegacija. Tretata konferencija se odr`a vo Toronto vo 1997 godina, a ^etvrtata se odr`a vo 2000 godina vo Ohrid. Temata na ovie konferencii e makedonistikata voop{to i vo po{irok obem se razgleduva jazikot, literaturata, istorijata, kulturata. Imavme mnogu u~esnici od amerikanska strana, kako profesorite od rangot na Zbigwev Golomb, Horast Lant, Viktor Fridman, koi sozdadoa mnogu zna~aen amerikanski kadar za makedonistika me|u koi mo`am da gi spomenam i Kristina Kramer i red drugi mladi nau~nici koi denes apsolutno ja neguvaat makedonistikata. Zna~ajno e da se potsetime deka od nivna strana be{e osnovan Lektorat za makedonski jazik na Univerzitetot Mi~igen, vo En Arbor vo koj ~etiri semestri se predava{e makedonskiot jazik kako redoven predmet. Denes Makedonistikata se predava i se izu~uva na Univerzitetot vo ^ikago kade {to prof. Viktor Fridman ja neguva taa tradicija.

ANTI]: Pokraj kontaktite i posetite na univerzitetite vo Wujork, Wu Xersi, Majami, Los Anxeles, San Francisko, Toronto, kontaktirav i so pretstavnici na makedonskite pravoslavni crkovni op{tini. Taka, za jubilejnite praznuvawa na Sveti Naum, Sveti Prohor P~inski, Sveti Joakim Osogovski, studentite go posetuvaat Soborniot hram "Sveti Kliment Ohridski", kontaktiraat so mitropolitite i so Arhiepiskopot. Naj~esto so MPC organizirame i zaedni~ki promocii na knigi koi{to se odnesuvaat na srednovekovieto, a na koi prisustvuvaat i studentite od Teolo{kiot i Filolo{ki fakultet kako i najvisoki pretstavnici na MPC.

Vo toj pogled vo samite makedonski crkvi vo SAD redovno se odr`uvaat po{iroki sredbi koi{to se mnogu plodotvorni. Vo 1993 godina na Univerzitetot Ohajo, vo Kolumbos se odr`a slavisti~ka sredba na koja gostuvaa slavisti od celiot svet. U~estvuvav so predavawe za apokrifite vo Makedonija, me|utoa kontaktirav i so pretstavnici od crkvata "Sveta Bogorodica" i vo samata crkva organiziravme "Makedonisti~ka ve~er", na koja gi pokaniv profesorite Viktor Fridman i Aleksandar Ronel da zemat u~estvo so predavawa na koi }e govorat za zna~eweto na makedonskiot jazik vo samata zemja i voop{to vo SAD. Vo prepolnata sala nivnite predavawa bea sledeni so golemo vnimanie. Na krajot na{ite iselenici izrazija golemo voodu{evuvawe, bidej}i tie duri veruvaa deka profesorite imaat makedonsko poteklo. Vakvi sredbi organiziravme i vo "Sveta Bogorodica" vo Detroit i tri dena se slu{aa referati za makedonskiot jazik, literatura i kultura.

Vo Toronto ~esto pati se sre}avaat makedonski i amerikanski slavisti. Koga zavr{i Tretata amerikansko-makedonska konferencija ima{e sredba vo samata crkva. Po edna godina koga vo Toronto izleze i Zbornikot so referatite od Konferencijata, koj be{e promoviran ne samo vo makedonskiot Konzulat vo Toronto, tuku i vo Makedonskata pravoslavna crkva kade govorea profesorot Horas Lant od Univerzitetot Harvard, prof. Viktor Fridman od ^ikago i prof. Kristina Kramer od Toronto.

ANTI]: Pokraj redovnite konferencii koi se odvivaat sekoja treta godina vo SAD, vo ramkite na amerikanskata slavisti~ka asocijacija se organiziraat i trkalezni masi. Vo 1991 godina so profesorot Vasil Tupurkovski u~estvuvavme na slavisti~kata sredba vo Majami i imavme mo`nost da se zapoznaeme so Makedoncite - iselenici. Trkaleznata masa ima{e naslov "Makedonija denes", bidej}i taa godina be{e usvoen Ustavot na samostojna Makedonija, profesorot Tupurkovski govore{e za ovoj zna~aen moment od istorijata na Makedonija, a jas govorev na tema "Klimentovata i Kirilometodievskata tradicija vo Makedonija" koi gi dadoa osnovite na makedonskta srednovekovna kni`evnost. Amerikanskite nau~nici zboruvaa za Makedonskata pravoslavna crkva kako i za drugi temi povrzani so toj aktuelen mig. Vo toj period imav mo`nost da zapoznam na{i Makedonci koi podolgo vreme `iveat i rabotat vo Majami me|u koi be{e i Xorx Atanasovski. Vo slednata godina, koga treba{e da se odr`i ista takva trkalezna masa vo Tempi, Arizona, Xorx Atanasovski, Naum Naumovski kako i Xorx Tomov od Wu Xersi ja pomognaa ovaa trkalezna masa finansiski i so nivnoto u~estvo. Blagodarenie na pomo{ta od spomenatite tri li~nosti se odr`a uspe{na trkalezna masa na tema "Ohrid vo minatoto, denes i utre" na koja isto taka u~estvuvaa amerikanski i na{i nau~nici. Amerikanskata slavisti~ka asocijacija sekoja godina odr`uva vakvi konferencii, sekoga{ vo druga dr`ava vo SAD.

Tuka sakam da naglasam deka ako se odr`uva edna nau~na konferencija vo eden amerikanski grad kade postoi makedonska pravoslavna crkva, toga{ vrskite pome|u univerzitetot vo toj grad i makedonskite iselenici stanuvaat mnogu korisni. ^esto tie pomagaat vo nastojuvawata da se odr`i sli~na takva sredba i vo drug grad.

Slednata amerikansko-makedonska konferencija }e se odr`i vo Univerzitetot Kolumbos, Ohajo. Posebno sakam da naglasam deka kontaktiram so makedonskite studenti vo amerikanskite univerziteti, organizirani vo posebni makedonski studentski asocijacii i so niv imam prekrasna sorabotka.

ANTI]: Toa se slu~uva od drugite slavisti naj~esto od sosedite, koi vlijaat negativno na raspolo`enieto vo odredeni sredini. Na sekoja konferencija, bilo da se odr`uva kaj nas ili vo druga zemja, da re~eme vo Rusija ili vo Italija, kontaktite na makedonskite nau~nici, koi najstabilno i seriozno ja izu~uvaat svojata jazi~na, literaturna ili istoriska oblast, so stranskite slavisti se mnogu zna~ajni. Vo Ohrid doa|aat stotina stranski slavisti na Seminarot za makedonski jazik, literatura i kultura koi ja izu~uvaat Makedonistikata i nivnoto prisustvo pridonesuva ne samo teoretski i ~isto nau~no da se zapoznaat so Makedonija, tuku tie imaat mo`nost da se zapoznaat so pogolem broj nau~nici od Makedonija, no i so samata Makedonija. Mnogu e zna~ajno da ne se podlegne na tu|ite propagandi i tu|ite nakalemeni vlijanija.

Sakam da potenciram deka vo Neapol, vo Rim, imame mo`nost da ja prezentirame na{ata kultura posebno vo denovite posveteni na Sveti Kiril i pak se navra}ame na osnovite koga se sozdavala slovenska pismenost vo ~ija su{tina e vtkaen ju`nomakedonskiot govor.

ANTI]: Jas sum ~len ve}e tri godini vo edna od pomladite politi~ki partii, vo Demokratska alternativa, a motivite bea pred s# Programata koja ja podgotvi predsedatelot Vasil Tupurkovski. Akcentot na ekonomskiot razvoj na zemjata be{e posebno ne{to {to me privle~e zatoa {to sfativ deka vrz taa osnova doa|a i duhovnata nadgradba.