QUO VADIS INI?

Konceptot e nasleden od panslavisti~koto minato. Se ignorira bogatata kni`evnost nastanata vo Makedonija na gr~ki jazik; se ignoriraat i fundamentalni pojavi kako isihazmot na primer; nema zbor za istorijata na Sveta Gora i nejzinata uloga vo makedonskata istorija, a ~esto se ~uvstvuva deka avtorite, pod Makedonija, mislat glavno na sovremenite teritorii na dr`avata, a ne na seta Makedonija. Avtorot ne mo`e sekoga{ da napravi razlika pome|u va`no od neva`no, nitu dokument od legenda, pa tvrdi deka Samuil imal pove}e stotici iljadi vojska i deka vo bitkata na Belasica imal 360.000 vojnici (str. 363). Slab e, ta i~ go nema i problemot so etnogenetskite procesi na na{ite prostori!

Vo tekstovite na Branko Panov postoi eden nelogi~en {ematizam. ^itatelot }e se sretne so ~udnata pojava na postojano povtoruvawe na ista re~enica, {to tekstot go doveduva do apsurd. Taa pojava, na primer, mo`eme da ja prosledime za vizantiskite pohodi protiv makedonskite sklavinii. Na stranica 298 ~itame deka "Od vtorata polovina na VII vek do{lo do zasiluvawe na voenite pohodi na Vizantija protiv makedonskite sklavinii", od {to zaklu~uvame deka i pred toa imalo pohodi, ama eve, sega se zasilile. Da, ama ne! Takvi pohodi nema, a "zasiluvaweto se izrazuva samo vo eden 'pohodi' vo narednite 30 godini. Potoa }e doznaeme deka: "Za vreme na ... Justinian II (str. 685 - 695), Vizantija odnovo gi intenzivirala voenite pohodi protiv makedonskite sklavinii" (str. 304), pak so eden edinstven "intenzivirani pohodi".

Avtorot tvrdi deka "Vo tekot na VIII vek, Vizantija so u{te pozasilen intenzitet gi prodol`ila voenite pohodi protiv makedonskite sklavinii" (str. 305), i s# do sredinata na vekot ne nao|ame traga od nitu eden takov pohod! Za smetka na toa, na stranica 306 }e bideme usre}eni so podatokot deka: "Od sredinata na VIII vek povtorno bile zasileni vizantiskite pohodi za pot~inuvawe na makedonskite sklavinii". Takvoto "zasiluvawe" se sostoi od eden edinstven vizantiski "pohodi" vo 758/759 godina. So istoto }e se sretneme i na strannica 307: "Kon krajot na VIII vek Vizantija gi zasilila napadite protiv sklaviniite na Balkanot", {to pak se izrazuva so eden edinstven "napadi". Ponatamu na str. 309: "Od po~etokot na IX vek makedonskite sklavinii stanale objekt na za~esteni bugarski i vizantiski pohodi" (pak imame samo po eden primer). Ist e slu~ajot i so manastirite vo Makedonija, koi so sekoja promena na vlasta dobivaat mnogu imoti i sekoj pat (povtorno?) se "pretvoraat vo krupni zemjoposednici". O~igledno, avtorot ne znae {to zboruva.

No, problemot ne e samo vo toa {to avtorot ne znae da se izrazuva. Toj mnogupati doka`al deka nema vrska so istorijata na sredniot vek. Eve eden ubav primer. Na stranica 308, B. Panov tvrdi deka Krum "si postavil za cel... da go napadne i osvoi gradot Solun", {to e kompletno negova izmislica. Potoa }e "tresne" svetska glupost deka: "Na pat za Serdika na 26 juli 811 godina, vojskata na Nikifor I bila opkru`ena od golemi bugarski sili i otkako bila razbiena se dala v begstvo" (str. 310). Toa ne se slu~ilo taka i tamu, dragi "profesore po istorija na Vizantija", tuku nekoi 300 kilometri po na istok i ne na pat za Sofija, tuku na vra}awe od prethodno osvoenata bugarska prestolnina Pliska! Mala gre{ka, zarem ne?!

Makedonskite Sloveni nau~ile od anti~kite Makedonci da odgleduvaat kamili (str. 289); Kuver "gi nateral" Draguvitite da mu dostavuvaat hrana (str. 303. Toj vsu{nost moral da go moli imperatorot da im go zapoveda toa); Slovenite vo Makedonija gi gorele mrtvite i pogrebuvale vo urni (str. 290 - neto~no); bugarskiot kan Telerig planiral da gi prefrli Berezitite vo Bugarija za "da regrutira vojnici, koi bi ja obezbeduvale negovata vlast od vnatre{ni nemiri (str. 307 - sme{no tolkuvawe); del od eparhiite na Bugarskata crkva pri Boris "bile vklu~eni pod indirektna vlast na Carigradskata patriar{ija" (str. 328); bugarskiot car Simeon posakal da stane car po 924 g. (str. 319 - gre{ka, od 913 g.); "... za da ja za~uvaat svojata dr`ava tie (komitopulite - b.m.) blagonaklono se odnesuvale kon Jovan Cimishij" (str. 360, {to e naivno); Samuil u{te vo 976 g. go nazna~il za upravitel Petroviot sin Roman "kako {to izvestuva Skilica" (str. 376, apsolutno neto~no); "Neposredno pred proglasuvaweto na Samuil za car, novosozdadenata makedonska crkva vo 969 godina so papska dozvola bila izdignata vo rang na Arhiepiskopija" (str. 373, zna~i pred toa bila Episkopija?!); "Vedna{ po likvidiraweto na Samuilovoto carstvo... bil ukinat dano~niot sistem vospostaven od carot Samuil" (str. 421 - utka, bil zadr`an); vostanieto na Petar Deljan "Za makedonskoto, srpskoto, bugarskoto i albanskoto naselenie... imalo osloboditelen i antifeudalen karakter, a za gr~koto naselenie vo Navpakt samo antifeudalen" (str. 434. Zo{to? Zarem dr`avata {to }e ja sozdadele }e bila makedonsko-srpsko-bugarsko-albanska federacija i {to e razli~noto vo odnosot na taa nova dr`ava kon "gr~koto" i "albanskoto" naselenie, na primer?); pri~ina "Vizantija da zapo~ne kontraofanziva protiv makedonskite vostanici" bilo lo{oto odnesuvawe na \or|i Vojteh so negovite protivnici (str. 443. Demek, inaku }e gi ostavele vostanicite na raat?!); Epirskiot despot & ovozmo`il na Ohridskata arhiepiskopija da ja vospostavi svojata vlast nad cela Makedonija ("bez Melni~kata oblast"?!) i vo ostanatite delovi na Epirskata Imperija (str. 484, neto~no) i & ovozmo`il da re{ava kanonski pra{awa (kako pred toa da ne mo`ela); po osvojuvaweto na Carigrad vo "1261 godina Mihail VII Paleolog... bil po vtor pat krunisan za imperator, ovoj pat za vizantiski, so {to bila obnovena Vizantiskata Imperija" (str. 498. A pred toa ~ij imperator bil?!); dr`avata na Karlo An`ujski se protegala "... vo ju`na Italija, Francija, Venecija i latinskite vladenija vo Grcija..." (str. 501, neto~no); samo papata i Carigradskiot patriarh imale pravo da delat carski kruni (str. 527 - neto~no, sekoj patrijarh go imal toa pravo); Ohridskata crkva vo XIV vek & "imponirala" (namesto oponirala) na Carigradskata patrijar{ija (str. 527); u~estvoto na Ohridskiot arhiepiskop vo Sinodot na Carigradskata patrijar{ija e znak za nejzinata pot~inetost, a vo Srpskata - znak za nejzinata visoka polo`ba (str.528); Srbija se raspadnala vedna{ po smrtta na Du{an; vizantiskiot imperator pobaral od papata "pet galii i petnaeset transportni plovni objekti" (str. 534, {to - splavovi, podmornici?!).

[to mi te ~eka kutra makedonska istoriografijo, koga ova tvoe sve`o ispileno pili{tar~e, }e preleta i vo stranski dvorovi? [to smea, {to vicovi, {to podigruvawe, {to ~udo?! Nema da se iznenadam ako se pojavat i izreki kako: "Se razbira od ne{to, kolku makedonski istori~ar od istorija", "Ubava istorija, ama makedonska", i ne smeam da pomislam {to li u{te ne! Po~nuvam da se somnevam i vo vistinskoto zna~ewe na onaa kratenka INI. Zarem otsega taa }e zna~i Institut za nacionalno ismejuvawe? Quo vadis INI?