KORUMPIRANI INSTITUCII PROTIV STRANSKI INVESTICII

Spored ovaa anketa, vo Makedonija najmnogu navlegol gr~kiot i turskiot kapital, a zna~ajno mesto zazemaat i germanskite investicii.

No, i pokraj problemite so koi se soo~uvaat stranskite investitori, Makedonija i natamu e zemja koja e interesna za vlo`uvawe. Spored ekonomskite analiti~ari, vakviot trend na stranski vlog se dol`i na relativno golemata brojka na visokoobrazoven kadar, evtinata rabotna sila, visokata makroekonomska stabilnost kako i niskata stapka na inflacija. Kolku poslednite slu~uvawa vo Makedonija }e vlijaat vrz procesot na investirawe }e zavisi od sevkupnata bezbednosna situacija koja }e mora da se vkalkulira vo rizikot pri investiraweto.

Kako pandan na anketata koja ja sprovede Institutot za istra`uvawe na razvojot i alternativite od Tirana vo sorabotka so Centarot za strategiski istra`uvawa od Skopje, Dr`avniot zavod za statistika na Republika Makedonija gi objavi rezultatite i analizite za direktnite stranski vlo`uvawa vo 1999 godina. Spored niv, vkupnite stranski investicii za 1999 godina iznesuvaat 38 milioni amerikanski dolari. Od ovie vlo`uvawa 24 milioni amerikanski dolari pripa|aat na zemjite od Evropskata unija. Vo izve{tajot se veli deka zna~ajno mesto pri direktnite vlo`uvawa vo Makedonija zazemaat zemjite od porane{na SFRJ, koi imaat ostvareno vkupno 5,7 milioni dolari. Vo tekot na 1999 godina najgolemi stranski vlo`uvawa vo na{ata zemja ima ostvareno Grcija - 13 milioni dolari, potoa Avstrija - 5,6 milioni, Slovenija - 5,4 milioni i Germanija so 4,8 milioni dolari. Pri analizata na ekonomskite tekovi, osobeno va`no mesto zazemaat pretprijatijata so direktni stranski vlo`uvawa. Spored Dr`avniot zavod za statistika, vkupniot broj na vraboteni vo pretprijatija so stranski vlo`uvawa vo 1999 godina e zgolemen za 1.450 lica, sporedeno so sostojbite od 1998 godina. Vo ovie pretprijatija se zabele`uva i porast na prose~nata bruto-plata po vraboten vo site dejnosti osven vo "industrijata i rudarstvoto". Povrzanosta na stranskite direktni vlo`uvawa so ekonomskite indikatori na pretprijatijata mo`e da se sogleda i preku ostvareniot finansiski rezultat. Pokraj pozitivnoto vlijanie vrz ostvareniot godi{en finansiski rezultat, pretprijatijata so direktni stranski vlo`uvawa vo tekot na 1999 godina imaat ostvareno vkupna dobivka vo iznos od 281 milioni denari, nasproti vkupnata zaguba koja ja imaa ostvareno vo 1998 godina koja iznesuvala 86,5 milioni denari. Pozitiven trend na ostvaren finansiski rezultat e zabele`an vo site dejnosti. Vo "industrijata i rudarstvo" zagubata od 209 milioni denari ostvarena vo 1998 godina e namalena na 39 milioni denari, vo "soobra}aj i vrski" prika`ana e vkupna dobivka od 26 milioni denari vo 1999 godina, nasproti vkupnata zaguba od sedum milioni denari vo 1998 godina, a vo preostanatite dejnosti od 24 milioni denari vkupna zaguba vo 1998 godina, vo 1999 godina ostvarena e vkupna dobivka od 15 milioni denari.

Kako rezultat na "pozitivniot trend" so stranskite vlo`uvawa, cenite na malo i tro{ocite na `ivotot vo fevruari 2001 godina vo odnos na januari 2001 godina, bele`at porast za 0,4 otsto, a tro{ocite na `ivot za 1,3 otsto. Porast na indeksot na cenite vo odnos na prethodniot mesec e zabele`an vo grupata "industrisko -prehranbeni proizvodi" od 4,4 otsto poradi povisokite ceni na lebot i pe~ivata za 21,2 otsto, proizvodite od `ita za 15,3 otsto, prerabotkite od meso za 1,4 otsto, prerabotkite od zelen~uk za 0,7 otsto i sve`oto meso za 0,2 otsto. Vo ovaa grupa ima i namaluvawe na cenite i toa kaj prerabotenoto i konzerviranoto ovo{je za 1,2 otsto, mle~nite proizvodi za 1,5 otsto, mastite za 1,9 otsto i drugite prehranbeni proizvodi za 0,3 otsto.

Porast na indeksot na cenite vo odnos na prethodniot mesec od 0,2 otsto e zabele`an vo grupata "pijalaci" poradi povisokite ceni na bezalkoholnite pijalaci za 0,3 otsto i alkoholnite pijalaci za 0,1 otsto.

Namaluvawe na indeksot na cenite vo odnos na prethodniot mesec e zabele`ano vo grupata "zemjodelski proizvodi" za 0,8 otsto poradi poniskite ceni na zelen~ukot za eden otsto, ovo{jeto za 0,8 otsto, ribata za 1,2 otsto, dodeka povisoki se cenite na jajcata za 0,3 otsto.

Namaluvawe na indeksot na cenite vo odnos na prethodniot mesec e zabele`ano vo grupata "neprehranbenite industriski proizvodi" za 0,7 otsto poradi poniskite ceni na tekstilnite proizvodi za 0,2 otsto, sadovite i priborot za doma}instvata i sredstvata za higiena za 0,6 otsto, lekovite za 0,4 otsto i naftenite derivati za 2,7 otsto, dodeka porast na cenite e zabele`an kaj obuvkite za 2,5 otsto i grade`nite materijali za 0,3 otsto.

Minimalno namaluvawe na indeksot na cenite od 0,1 otsto vo odnos na prethodniot mesec e zabele`an vo grupata "uslugi".

Vkupniot indeks na cenite na malo vo fevruari 2001 godina vo odnos na istiot mesec od prethodnata godina e povisok za 7,4 otsto, a vo odnos na dekemvri 2000 godina e ponizok za 0,1 otsto.

Kumulativniot indeks na cenite na malo za periodot januari-fevruari 2001 godina vo odnos na prosekot od 2000 godina e povisok za 3,9 otsto.

Kako rezultat na dvi`eweto na cenite na malo, tro{ocite na `ivotot vo fevruari 2001 godina vo odnos na prethodniot mesec se povisoki za 1,3 otsto. Ova zgolemuvawe e rezultat na zgolemuvaweto na indeksite na tro{ocite na `ivotot vo grupite: "ishrana" za tri otsto, "obleka i obuvki" za eden otsto i "tutun i pijalaci" za 0,1 otsto.

Namaluvawe na indeksot na tro{ocite na `ivotot e zabele`ano vo grupite: "soobra}ajni sredstva i uslugi" za 0,7 otsto, "higiena i zdravje" za 0,4 otsto i "kultura i zabava" za 0,1 otsto. Kumulativniot indeks na tro{ocite na `ivotot za periodot januari-fevruari 2001 godina, vo odnos na prosekot od 2000 godina e povisok za 3,3 otsto.