ALBANSKITE EKSTREMISTI SE KOPIJA NA BALISTI^KATA ORGANIZACIJA

MALKOVSKI: Fakt e deka vremeto si go napravi svoeto. Fakt e i deka makedonskiot narod ne mo`e da bide likvidiran. Nemu mu se izvr{ija takvi genocidi kako na nikoj drug narod. Fakt e i deka site se pla{at od makedonska edinstvena dr`ava, zatoa {to najmalku tri milioni Makedonci od Bugarija, 2,5 milioni Makedonci od egejskiot del na Makedonija }e bidat vo taa dr`ava i najmalku 2-3 milioni Makedonci od svetot }e & pomagaat na Makedonija. Vsu{nost, malite dr`avi~ki okolu Makedonija se borat da go za~uvaat status-kvoto koe im go dadoa golemite sili. Ne mo`e grevot {to go napravija Francija, Rusija, Anglija, Italija sega da go povtorat nivnite {pioni Srbija, Grcija, Bugarija. Su{tinata e vo toa {to sekoj saka da prigrabi del od Makedonija. Golemite sili ne mo`at da se pomirat so toa {to sme nie avtohtona nacija i na svetot sme mu dale i kultura i istorija. Vo site voeni istorii e vnesena anti~ka Makedonija i Aleksandar Makedonski. Seto toa golemite sili mol~e{ki ne sakaat da go prifatat. Tie imaat napraveno grev kon Makedonija, no poleka se osvestuvaat. Osvestuvaweto odi bavno, zatoa {to se zalagaat za nekoi civilizaciski normi na odnesuvawe i gra|anskiot koncept i nametnuvaat prava za malcinstvata kakvi {to postojat vo Amerika. Mislam deka tie se pritisnati od niv, za da ne mo`at da otstapat od nivnite barawa. Zatoa }e imame slu~ai za na{ata bezbednost da se gri`i Bugarija, za zdravstvoto povtorno Bugarija, Grcija da ni pra}a oru`je itn. Nie imame dovolno sili. Ovie male~ki dr`avi nikoga{ ne otstapile od svojot son Makedonicite da bidat Srbi, Grci, Bugari.

Izlez od situacijata e site politi~ki partii vo Makedonija da imaat konsenzus za za~uvuvawe na teritorijalniot integritet. Da se splotat site Makedonci kade i da se. Pove}e nam nikoj ne ni treba da ni popuva {to i kako treba da pravime, nie sme dovolno umni, imame dovolno finansiski makedonski mo}nici koi }e mo`at da go investiraat svojot kapital vo Makedonija. Ako nie re~eme stop za albanskite barawa, nikoj ne mo`e da ni se sprotivstavi.

MALKOVSKI: Ova {to sega se slu~uva so Albancite ne e novo. Albanskite ekstremisti se kopija na zalo`bite na balisti~kata organizacija. Albancite vo Makedonija doa|aat vo mali grupi vo po~etok na 19 vek. Denes vo Albanija Vladata nema pogolema vlast podaleku od Sobranieto. Tamu bukvalno ne postoi vlast i dr`ava, me|utoa postoi stihijna divja~ka `elba da se prika`e goleminata na Albanija na ovie prostori na Balkanot. Gre{kata e {to na taa ideja ne & se dava{e strate{ko zna~ajno vnimanie, tuku sekoga{ se ostava{e toa pra{awe da go re{i policijata so zatvor, progon itn. S# ona {to go pravat Albancite e zatoa {to ne sme organizirani i edinstveni i ne mo`eme da ka`eme do kade tie smeat da odat. Kako mo`e tie da bidat dr`avotvoren narod vo Makedonija, dr`avotvoren narod vo Albanija, dr`avotvoren narod vo Kosovo?! Utre }e pobaraat da bidat dr`avotvoren narod i vo Grcija.

Vsu{nost toa e edna edinstvena cel zad koja vo odredeno vreme stoe{e Italija, Zapad i Amerika. No, sega tie ja sfatija katastrofalnata gre{ka na toa poddr`uvawe. Tie, pokraj celta da go razbijat Milo{evi} i komunisti~kiot sistem, imaa i cel da se razbie Jugoslavija kako koridor me|u Istokot i Zapadot. No, sega ne mo`at da gi kontroliraat rabotite {to sami gi sozdadoa i ne mo`at da gi kontroliraat albanskite bandi. Im stanuva jasno deka Albancite ne mo`at da `iveat vo organizirana dr`ava, so Ustav i zakoni. Vo istorijata sekoga{ gubele i ova {to sega go baraat, }e go izgubat. Tie sakaat da sozdadat dr`ava vo koja }e dominiraat kako narod, a vsu{nost ne postojat nitu sto godini kako dr`ava. Se nametnuvaat preku kriminogeni dejstva, da sozdadat straotna situacija, netrpelivost i se slu`at so merki na borbi, napadi. Albancite nikoga{ nema da go postignat ona {to go zamisluvaat, zatoa {to nikoga{ toa i ne go ostvarile i ako i ponatamu prodol`at na toj plan i toa {to go imat dobieno, }e go izgubat. ]e dojde vreme koga i Srbite i Grcite i ~esnite Albanci }e re~at dosta ni be{e od ovie teroristi, dajte da `iveeme vo mir. Albancite ne izvlekoa pouka od toa {to gi snajde za vreme na Vtorata svetska vojna. Amerika sega sfati kakva gre{ka napravi i ova {to sega go pravat Albancite }e im se vrati kako bumerang.

Albancite od Kosovo voop{to ne se trpat so ovde{nite i so onie vo Albanija. Ova {to sega go pravat e delo na odredeni kriminogeni strukturi. Vo istorijata ima pravilo - predizvikuva~ot na sudirot sekoga{ e gubitnik. Nivniot interes ne e nitu Kosovo, nitu Albanija, tuku Makedonija, zatoa {to ako otidat vo Albanija }e vidat deka tamu nema sistem, nema ekonomija, a na Kosovo }e mu trebaat u{te sto godini da se sanira.

MALKOVSKI: Prvpat gr~kata dr`ava se formira vo 1830 godina. Poznato e deka od toj period koga se formira gr~kata, srpskata i bugarskata dr`ava, vsu{nost vo planot na golemite sili be{e formirawe na ~etiri dr`avi. Prvata be{e makedonska, pa gr~ka, srpska i bugarska. Toa ne se slu~i. Formiraweto na makedonska dr`ava ne im ode{e vo prilog na golemite dr`avi, bidej}i teritorijata na Makedonija e najplodna i geostrate{ki interesna. So formiraweto na gr~kata dr`ava, vo Grcija ve}e po~na da se pravi te`ok falsifikat na balkanskata istorija. Celokupnata istorija, s# {to be{e makedonsko, se prika`uva{e kako gr~ko, pa duri i Aleksandar Makedonski go pretstavuvaa kako Grk. No, zaboravaat deka Aleksandar Makedonski ne samo {to nikoga{ ne be{e Grk, tuku avtohton Makedonec. Tie ne mo`ea da go prifatat toa {to gr~kite gradovi - dr`avi~ki nekoga{ bile pod makedonska vlast. No, posledicite od izopa~uvaweto na istorijata i den denes se provlekuvaat. Vo gr~kata istorija tie nikoga{ nemale {esnaesetzra~no sonce, toa zname be{e isklu~ivo samo na makedonskata dr`ava i be{e personifikacija, za{to smetaa deka sonceto ja gree cela teritorija, a na{ite Makedonci za vreme na anti~kata dr`ava vsu{nost ja zazemaa cela teritorija. Sega ova {to go pravat Grcite e vistinska histerija i ne mo`at da prifatat deka makedonskata istorija e mnogu pogolema od gr~kata i oti makedonskata kultura imala svoe zna~ewe. No, za `al, site arheolo{ki makedonski naodi nikoga{ ne do{le do izraz. Na Grcite toa im pre~i i nikoga{ nema da se soglasat deka taa teritorija {to ja okupiraa vo 1912 godina e vsu{nost najplodnata teritorija na Balkanot i so site sili se borat da prika`at deka toa e gr~ko, {to ne e to~no. Ne mo`e okupator na edna cela geografska celina da bide osloboditel, za{to Makedonija skoro 3.000 godini se vika Makedonija. Sega se vr{i teror vo Egejska Makedonija. Mnogu golemi neprijatnosti do`ivea makedonskiot narod vo egejskiot del koj e okupiran vo 1912 godina, no svesta na makedonskiot narod e na golemo nivo, se zapazuva makedonskiot jazik i svesta na Makedonecot s# pove}e se razviva.

Predlogot za imeto "Severna Makedonija" e glupost. Ne mo`am da sfatam nekoj da ni diktira da si go promenime imeto koe postoi 3.000 godini. Toa e ednakvo na nacionalno predavstvo. Dokolku se prifati i natamu da se pregovara, toa e antimakedonski ~in i se somnevam deka pregovara~ite se Makedonci. Ne smeeme da pregovarame za imeto. Toa {to nekoj saka da ni nametne ime "Severna Makedonija" e za da se raznebiti imeto Makedonija. Ako ni go nametnat imeto "Severna", nekoj }e re~e deka ne postoi severna, postoi zapadna, odnosno }e dojde momentot koga }e nema makedonsko ime. Site {to mislat taka se antimakedonci. Ova e prvpat dosega vo istorijata nekomu da mu se menuva ime i nacija. Celata ovaa rabota e golem zagovor protiv makedonskiot narod. Tie }e prifatat {to bilo samo ne Makedonija, za{to ako prifatat ime Makedonija, bi zna~elo deka }e dojde vreme koga }e se obedinat i Egejska i Pirinska Makedonija, t.e. }e treba da ni ja dadat i teritorijata koja ni ja okupiraa. Makedonija e bibliska zemja, prirodata }e si go napravi svoeto i taa koga toga{ }e se obedini.

MALKOVSKI: So potpi{uvaweto na Spogodbata za definirawe na granicata me|u Makedonija i SRJ napraven e izvesen napredok. So Spogodbata nie ja zaokru`uvame privremeno teritorijata na vardarskiot del. So iscrtuvaweto nie ve}e vo vistinska smisla na zborot stanuvame dr`ava. Drugo e pra{aweto zo{to delovi od taa teritorija se otstapeni na Srbija koi nikoga{ ne & pripa|ale. Srbija po~na da se {iri po 1913 godina. Makedonija be{e do Bujanovac, Vrawe, Gora. Propusti se napraveni vo Spogodbata osobeno so manastirot "Prohor P~inski" , oblasta Gora, no vo ovaa situacija i toa e uspeh, za{to mo`e{e da postoi opasnost da ne se iscrta. Albanskite balisti }e mo`ea slobodno da pominuvat, a vsu{nost i iscrtuvaweto na granicata e pri~ina za incidentite.

MALKOVSKI: Li~nosta na Van~o Mihajlov vo na{ata makedonska istoriografija e dosta eksploatirana. Dosega e pretstavuvan kako li~nost koj bil pretsedatel na VMRO vo tekot na Vtorata svetska vojna, zastanal na strana na fa{istite i po vojnata dolgi godini `ivee{e vo Rim. Za `al, vo posledno vreme se pojavuvat odredeni napisi vo makedonskata literatura kade odredeni strukturi se obiduvaat na ovaa li~nost da & dadat druga dimenzija, vo smisla na toa deka toj se borel za nezavisna Makedonija, deka negoviot koncept za makedonskata dr`ava bil toj {to go zagovaral u{te me|u dvete svetski vojni, no namerno ili nenamerno se zaborava deka toj se borel taa nezavisna dr`ava potoa da bide vo sostav na bugarskata dr`ava. Negovata teza deka nie sme Bugari ne e ni{to novo. Iako toj vo 1934 godina be{e proteran od Bugarija, i natamu prodol`i da raboti za bugarskata kauza. Toga{ Bugarija opasnosta od Makedoncite ja gleda vo toa {to preku 70 - 80 otsto od celokupniot voen kadar na bugarskata armija i policiskiot aparat i intelegencijata se Makedonci. Normalno, za da se onevozmo`i {ireweto na makedonskata vistina, mora{e da se pojavi nekoj koj }e vnese strav kaj Makedoncite deka ne se Makedonci, a toa bea Van~o Mihajlov i Todor Aleksandrov. Van~o Mihajlov do kraj na svojot `ivot si ostana na stavot deka nie sme Bugari. Za `al, s# u{te ima lu|e koi taa negova ideja ja sproveduvaat, no ako istoriski gi pogledneme rabotite, }e vidime deka toa se potomcite na onie koi bile pripadnici na kontra~etni~kata organizacija vo Makedonija. No, vremeto niv }e gi uni{ti. Istorijata }e si dojde na vistinskoto mesto.