POGLEDI
Ogledalce, ogledalce
ALBANSKI GAMBIT, ILI PODMETNATA - NOGA!
Gog ma Gog
N
ekoi ~udni raboti ni se slu~uvaat! I nekoe u{te po~udno (ne) znaewe n# spopadnalo, pa osven najstarata hristijanska pridobivka, trpeweto, so ~ija filozofija e urnato najmo}noto svetsko carstvo - Rimskoto, drugo i ne ni doa|a na pamet za da se odbranime od nekoi neidentifikuvani, apstraktni "voeni grupi", kako {to miluvaat da gi nare~at onie {to pukaat od Tetovskoto kale, makedonskite albanski prvaci, koi se somnevam deka, li~no, tokmu taka se ~uvstvuvaat, gospodata Ziberi, Ta~i i Xaferi.[to pove}e oru`je, `rtvi i krv, toa pove}e sloboda e srednovekovniot orientir za tretiot milenium, vo mnogu nerazbrani glavi na ovoj Balkanski Poluostrov, a najmnogu vo onie koi gi s'skaat svoite narodi, i vo imeto na nivniot gnev, sozdavaat poliwa na smrtta. Postoi samo eden |avolski recidiv od istorijata, koj, kako nekakov saaten tokmak, se dvi`i i levo i desno da go izmeri vremeto, no i da gi predupredi tie {to se smetaat za semo}ni, deka pravdata ima ~udesen oset da gi prepoznae voda~ite na kvazinarodnite intresi i surovo da se presmeta so niv!
Mnogu sakav Makedonija da ne vleze vo vojna. Taa moja pusta `elba, izgleda bila nerealna. Pri~inite za "slatkata laga" deka sme oaza na mirot, si gi proizvedovme samite. ^ovekot sonuva toa {to saka, ama koga javeto }e mu se ispre~i so seta `estina, toga{ realnosta ja prifa}a brzo. I se grupira, da go izmeni postoe~koto.
Ne mora da igrate {ah, za da znaete {to e gambit, osobeno albanski gambit. @rtvata na figurata, za `al `iva na po~etokot na igrata, e samo momentno zala`uvawe, za{to podocna sleduva `estok napad, i nepogre{livata logika nasilno se pretvora vo poraz, oti doa|a do neizbe`en sudir na tendencioznoto vo nacionalizmot so `ivotot i Zakonot!
Me|utoa, dobriot "albanski igra~", o~igledno uapaten e vo odbranbenata slabost na Makedonija. Ne mo`ebi ovaa, no na edna Vlada na Makedonija mora da & se padne da ja odigra partijata kako {to treba i da ras~isti so prikaskite za "Golemata Albanija".
Da se napa|a VMRO-DPMNE kako partija na vlast ne e vreme, no vreme e da & se ka`e na gospodi~na Dimovska deka ponese te`ok tovar i ogromna odgovornost, koga odlu~i da "razvlasti" mnogu stru~ni, makedonski kadri i ovozmo`i od taka slabiot odbranben imunitet na dr`avata, da napravi u{te poslab.
Politikata veli deka imame "rabota so ekstremisti"! Kojznae dali e taka? Narodot pak veli deka imame rabota so ne{to drugo, poseriozno, potemelno, podalekuse`no. Videte ja gospo|a Mukareme Rusi, na mitingot vo Tetovo, i onoj foruma{ot za ~ovekovi prava, parauniverzitetskiot senator Miqaim Fejziu. Ako se tie ekstremisti, jas sum Bin Laden!
Naivnosta }e & dojde do ak na Makedonija i nejzinata politika. Ekstremistite nikade, nikogo ne zagrozile. Drugite, od zadkulisite, oble~eni ~as vo mudreci, ~as vo dvorski {utovi, ~as vo reformatori, ~as vo licemerni rakopleska~i, gi vle~at koncite, i {to e najva`no mnogu dobro znaat koga, kade, kolku i {to!
Vo Makedonija za albanskoto pra{awe ne se zboruva, tuku se - d'tka. A, albanskata politi~ka arhitektura e neverojatno prepoznatliva. So niv nie dolgo vreme odr`uvame dve razli~ni sostojbi. Makedonskata sostojba: s# e v red, i albanskata sostojba: ni{to ne e vo red.
Ovoj makedonski narod go zbunuvaat sepak prosti ne{ta, odbranata i demokratijata. Odbranata, na Baltepe ja proverivme, a za demokratijata neka ka`at tie {to se obiduvaat da sozdadat partiska dr`ava.
I odbranata, i demokratijata se vo mnogu bliska korelacija, se razbira za onie koi sakaat edna{ zasekoga{ da ja razberat na{ata makedonska potreba, dodeka onie {to ne sakaat }e si prodol`at da se odnesuvaat kako i dosega. Nim, Gospod neka im prosti.