INTERVJU

Pavle Trajanov, eks-minister za vnatre{ni raboti

MAKEDONIJA NA RABOT NA GRA\ANSKA VOJNA

Razgovarala: @aklina MITEVSKA

  • Ne stanuva zbor za naru{en javen red i mir niz demonstracii, kade {to nadle`nosta e na policijata, tuku stanuva zbor za paravoeni strukturi koi prezemaat voeni dejstvija i okupiraat odredeni teritorii. Zna~i, ovde apsolutno prva {to treba da dejstvuva e vojskata, t.e. ARM
  • Mo`ni se novi sudiri vo Ki~evsko, Gostivar, a ne e isklu~ena mo`nosta i vo Skopje, Kumanovo, posebno delot kaj Lojane, ili terenot {to e svrzan so Brest, Malino, Tanu{evci, vo Skopsko nad Volkovo, Radi{ani, t.e. predelite {to gravitiraat kon Kosovo

Gospodinot Pavle Trajanov, eks-minister za vnatre{ni raboti na Republika Makedonija, e ~ovek koj siot svoj raboten potencijal go naso~i kon bezbednosta na na{ata dr`ava. Aktuelnata bezbednosna situacija vo dr`avava, odnosno slu~uvawata vo Tetovo i na severnata granica, bea povod za razgovor so gospodinot Pavle Trajanov.

MS: Gospodine Trajanov, so ogled na aktuelnite zbidnuvawa vo Tetovo i na severnata granica, spored Vas, dali Makedonija e vo gra|anska vojna?

TRAJANOV: Republika Makedonija se nao|a vo isklu~itelno slo`ena sostojba. Site elementi uka`uvaat na toa deka sme pred destabilizacija od {iroki razmeri i deka sme na rabot od gra|anska vojna. Dokolku ne preovlada razumot, osobeno kaj gra|anite na Republika Makedonija bez razlika na etni~kata pripadnost, toga{ mo`no e da imame gra|anska vojna so fatalni posledici za site koi tuka `iveat i po{iroko vo regionot.

MS: Reagira{e li soodvetno Ministerstvoto za vnatre{ni raboti vo Tetovo i, spored Va{ite soznanija za slu~uvawata na terenot i rasporedot na silite, ~ija pozicija momento e podobra - na na{ata policija, ili pak na ekstremistite?

TRAJANOV: Postoi konfuzija vo dr`avniot vrv na Republika Makedonija i prefrlawe na odgovornosta od MVR na Ministerstvoto za odbrana i obratno. Vo ovoj slo`en te`ok period za Makedonija, najmalku {to ni treba e da ja prefrlame odgovornosta. Neophodno e da se obezbedi edinstveno deluvawe na silite za bezbednost, da se formira zaedni~ka komanda i site operacii da se odvivaat zaedno. Ovde ne stanuva zbor za naru{en javen red i mir niz demonstracii, kade {to nadle`nosta e na policijata, tuku stanuva zbor za paravoeni strukturi koi prezemaat voeni dejstvija i okupiraat odredeni teritorii. Zna~i, ovde apsolutno prva {to treba da dejstvuva e vojskata, t.e ARM. Se razbira, nie nemame dovolno armija, zatoa treba da ja vklu~ime policijata, osobeno specijalnata edinica, posebni edinici na policijata ili vkupniot armiski i policiski aktiven i rezerven sostav s# so cel poefikasno da se dejstvuva i da se neutralizira aktivnosta na ovie paravoeni formacii ili teroristi~ki grupi i da se eliminiraat `ari{tata. Neophodna ni e pogolema koordinacija na merkite, pogolemo i poosmisleno planirawe na site ovie akcii, za da ne se doveduvaat pripadnicite na ARM i policijata vo te{ki situacii i na toj na~in da bideme izlo`uvani na golemi `rtvi. Poslednoto slu~uvawe vo Tetovo poka`a deka operativnata slu`ba na MVR, Agencijata za razuznavawe i kontrarazuznavawe, apsolutno zataija, zatoa {to ne mo`e da ne postojat informacii do policiskite sili tie da se podgotvat i izlezat na teren, soodvetno da mo`at da reagiraat i da se sprotivstavat na ekstremistite. Toa zna~i deka ili nemaat informacii, ili nekoj gi blokira.

Stanuva zbor za dolg period na rasturawe na sistemot za bezbednost na dr`avata. Mislam deka nivnata partizacija, otstranuvaweto na najvisokite profesionalci, otpu{tawe na rabotnici od Agencijata za razuznavawe, Direkcijata za bezbednost i kontrarazuznavawe i Ministerstvoto za odbrana e svoeviden dr`aven udar vrz bezbednosta i stabilnosta na dr`avata. Toa i sega ni se slu~uva. So ovie sistemi bez dobro rakovodstvo i visoki profesionalci koi znaat kako toa da go pravat, bez pravovremeni informacii od operativnite slu`bi, sme vo golema opasnost. O~igledno deka ekstremistite, spored mestoto koe go okupiraa, se vo odredena prednost. No, Armijata i policijata raspolagaat so soodvetno oru`je i treba da se iskoristi najsovremenoto oru`je so koe raspolaga na{ata dr`ava, bidej}i ovde nie ne mo`eme protiv "kala{nikov" da se sprotivstavime so "kala{nikov". Treba da se iskoristat site potencijali za da se neutralizira vakva teroristi~ka paravoena formacija. Jas ne sum ubeden vo toa deka tie imaat nekoja prednost, psiholo{ka ili kakva bilo. Mislam deka postoi ogromna motivacija kaj pripadnicite na Armijata i MVR i dokolku ekstremistite ne dobijat poddr{ka od albanskoto malcinstvo vo tie delovi, treba da bidat brzo izolirani i neutralizirani. No, dokolku otpo~nat drug proces na destabilizacija na sprotivstavuvawe na Albanci protiv Makedonci i obratno, toga{ situacijata }e se komplicira i }e imame fatalni posledici.

BRZA OBUKA

MS: Dali MVR e dovolno opremena da se sprotivstavi na napadite od ekstremistite, so ogled na nivnite izjavi deka se opremeni da gi uni{tat silite na MVR i ARM? Premierot izjavi deka na{ite sili nemaat nitu eden snajper. Neophodni li ni bea krajslerite, ili pak treba{e da se opremuvaat na{ite bezbednosni sili so sovremeno oru`je?

TRAJANOV: Stanuva zbor za nepoznavawe na sistemot na bezbednost na dr`avata kako funkcionira. MVR e koncipirano da go ~uva javniot red vo dr`avata, da spre~uva krivi~ni dela, a edinicata za specijalni zada~i e osposobena za borbi protiv teroristi~kite grupi. Ovde prvenstveno se misli na grupa koja vr{i havarija, sabota`a itn. Sepak, edinicata za specijalni zada~i e podgotvena za drug vid dejstvuvawe, t.e. i posebnata edinica i policijata vo celina ne e podgotvuvana za voeni borbeni dejstvija. Zatoa treba da se napravi razlika. Voenite aktivnosti i voenite dejstvija se vo nadle`nost na Ministerstvoto za odbrana, ARM. Vo uslovi koga nie nemame dovolno voen potencijal, toga{ se vklu~uva i policijata koja mo`e za relativno kuso vreme da se osposobi i da dejstvuva kako taa da e del od ARM. Taka e koncipirano i ustavno i so zakonot. Sega sme vo konfuzija. Mislam deka nema drug koj e podobro organiziran od policijata. Zna~i, policijata e taa koja mo`e brzo da se organizira i da dejstvuva i treba da dobie {iroki ovlastuvawa vo vakva krizna sostojba. Policijata ima mehanizam za site ovie aktivnosti na navremeno otkrivawe na potencijalni paravoeni formacii i na onie {to sakaat da im dadat logisti~ka poddr{ka. Tuka treba da dejstvuva tajnata slu`ba, koja seto toa mo`e da go spre~i i da dade ogromen pridones da ne se formiraat i rastat ovie grupi. Nam ni treba brza obuka na edinicite, nezavisno dali stanuva zbor za policijata ili vojskata ili zaedni~ki, podvi`ni edinici koi }e bidat osposobeni za brza intervencija, opremeni so oklopni transporteri i borbeni helikopteri. Poradi konfiguracijata na terenot, ni trebaat edinici za brzo dejstvuvawe, bidej}i vaka kako {to se postavuvame so {iroki sili, koga }e se pojavat krizni `ari{ta na pove}e podra~ja na Makedonija, }e nemame dovolno sili da dejstvuvame. Zna~i, ni trebaat mobilni, brzi edinici, opremeni i podgotveni da odat tamu kade {to ima potreba, da se ras~isti terenot i da bidat podgotveni za slednoto dejstvuvawe.

MS: U{te kolku vreme i u{te kolku `rtvi }e bidat potrebni pretsedatelot Trajkovski da proglasi voena sostojba? Ima li elementi koi nalagaat proglasuvawe voena sostojba vo dr`avava?

TRAJANOV: Jas li~no smetam deka ne e dobro da se proglasi voena sostojba, zatoa {to toga{ ingerenciite na pretsedatelot na dr`avata i na Vladata se zgolemuvaat. Toga{ se blokira parlamentarniot `ivot i site institucii, se blokira i politi~kiot `ivot. Toa ne e dobro za Republika Makedonija, zatoa {to bez razlika na sostojbata, mo`e site merki koi se prezemaat vo voena sostojba i sega da se prezemat i da bideme poefikasni vo dejstvuvaweto. Zatoa {to paralelno so merkite {to se prezemaat na voen plan, mora da se napravi s# da se sozdade politi~ka klima vo dr`avava da se odvra}a naselenieto od, da re~eme, natamo{na me|usebna konfrontacija, a toa mo`at da go pravat samo politi~kite partii, zatoa {to imaat vlijanie kaj naselenieto. Dokolku nie toa go blokirame, dopolnitelno }e se uslo`ni situacijata i toa }e bide lo{ signal za drugite na{ite patrneri - NATO, EU, SAD, a vo voena sostojba vladeat drugi pravila. Treba vnimatelno da se prio|a pri eventualnata potreba za proglasuvawe voena sostojba. Toa mo`e da go proglasi Parlamentot. Dokolku toj ne uspee da se sobere, takvo pravo ima pretsedatelot na dr`avata.

MS: Se {pekulira deka se mo`ni novi sudiri so ekstremistite i vo Gostivar, Ki~evo i Kumanovo?

TRAJANOV: Spored informaciite so koi raspolagame, formirani se takvi paravoeni formacii vo pove}e naseleni mesta. Tie po nekolku pati se sobirani. Zna~i, imale probni sobirawa, vooru`eni se i se ~eka na soodveten signal za da bidat aktivirani. Mo`ni se takvi slu~uvawa vo Ki~evsko, Gostivar, a ne e isklu~ena mo`nosta i vo Skopje, Kumanovo, posebno delot kaj Lojane ili terenot {to e svrzan so Brest, Malino, Tanu{evci, vo Skopsko nad Volkovo, Radi{ani, t.e. predelite {to gravitirat kon Kosovo. Tie postojano gradat pozicija koja, vo slu~aj na `estok napad vrz niv od na{ata policija, }e im ovozmo`i da se zasolnat vo Kosovo i tamu pod za{tita na KFOR da gi obnovat silite i povtorno da dejstvuvaat.

SAMOODBRANA

MS: Spored Vas, {to dokolku ne uspeeme da gi razbieme teroristite vo Zapadna Makedonija i okolinata na zagrozenata severna granica? Dali ni e neophodna pomo{ od nadvor, ili pak mo`eme sami da se soo~ime so albanskite ekstremisti i teroristi?

TRAJANOV: Republika Makedonija ima potencijal da go odbrani suverenitetot i teritorijalniot integritet. No, potrebna e brza organizacija. Ne smeeme da gi odolgovlekuvame rabotite i da se nadevame deka sami po sebe }e se re{at problemite i deka paravoenite formacii ili teroristite }e se povle~at i }e n# ostavat vo mir da `iveeme. Treba brzo organizirawe na silite so koi raspolagame i osposobuvawe na elitni edinici. Toa mo`eme da go napravime, s# u{te ne e docna, ako se po~ne vedna{ so edno takvo osposobuvawe. Ako se napravi edna po{iroka mobilizacija na rezervniot sostav na policijata i ARM, ako se aktivira civilnata za{tita i ako site potencijali se naso~at kon odbranata na dr`avata, mo`eme da go odbranime teritorijalniot integritet.

MS: Na edna od Va{ite pres-konferencii rekovte deka dokolku Vladata ne prezeme ni{to, }e go povikate narodot da go brani teritorijalniot integritet na dr`avata. Dali na ovoj na~in go povikuvate narodot na vojna?

TRAJANOV: Nie rekovme deka postoi konfuzija vo dr`avniot vrv, postoi apsolutna nedoverba na gra|anite kon Vladata na Georgievski, bidej}i politikata {to ja vode{e Georgievski n# dovede do vojna. Na{a ocenka e deka ovaa Vlada nema kapacitet da ja vodi dr`avava, deka generator na nestabilnosta e Vladata na Georgievski i zatoa smetame deka nema kredibilitet da sprovede edna seop{ta mobilizacija na naselenieto, da vlee doverba kaj gra|anite. Sekoj normalen vo ovaa dr`ava vo vakvi uslovi bi gi poddr`al i gi poddr`uva site aktivnosti {to se prezemaat za odbrana na dr`avata. Apsolutno nikoj ne bara promena na Vladata, dokolku taa otpo~ne da funkcionira taka kako {to treba. Vo ova situacija ne ni e potrebno da sobirame politi~ki poeni. Naprotiv, site sme zagri`eni za bezbednosta i idninata na Republika Makedonija i od toj aspekt nie ka`uvame deka Vladata treba da profunkcionira, zatoa {to nie ne mo`eme da gi ostavime gra|anite neza{titeni. Jas ne sakam da davam crni prognozi, no nie se nao|ame vo eden svoeviden haos. Ogromen broj kapaciteti, sistemite za voda, energija, koi se va`ni za dejstvuvawe vo vojna, ne se za{titeni. Vo golem broj naselbi so me{ano naselenie nema nikoj od vooru`enite sili koi vo odredeni situacii }e spre~at nasilstva. Vo taa smisla nie smetame deka dr`avata treba da se organizira, i ako toa ne go napravi, toga{ smetame deka ni{to drugo ne ni ostanuva, tuka da povikame na samoorganizirawe na gra|anite da si go za{titat semejstvoto i imotite.

MS: Naselenieto od Zapadna Makedonija gi napu{ta svoite domovi. Dali na Makedonija & se zakanuva begalska kriza?

TRAJANOV: Na Makedonija & se zakanuva etni~ko ~istewe. Toa e strategijata - da se is~isti toj teren od makedonsko naselenie i da se prika`e pred svetot fakti~kata sostojba deka tamu pove}e nema Makedonci, tuku isklu~ivo albansko naselenie i da se bara federalizacija, priklonuvawe kon Kosovo so krajna cel: formirawe "Golema Albanija". Toa e toj duh {to vladee kaj ekstremistite deka sega e vreme da se napravi "Golemo Kosovo" i toa da se priklu~i kon Albanija. O~igledno NATO so svoite 45 - 50 iljadi vojnici i so golem broj civilna policija ne uspea da vospostavi nikakva kontrola vo Kosovo, tuku naprotiv, tuka se formiraa poligoni za obuka na teroristite.

MS: Kade go gledate izlezot od krizata vo koja se nao|ame i dali toj voop{to e mo`en?

TRAJANOV: Prvo, smetame deka treba da se otvori politi~ki dijalog, politi~kata borba da se vodi vo Parlamentot, bidej}i ne sum ubeden deka samo generalite mo`at da ja re{at krizata vo Makedonija i na Balkanot. Gra|anite treba da rabotat na mirot i stabilbnosta, bidej}i vo kraen ishod najgolemi gubitnici }e bidat samite Albanci, zatoa {to mo`no e od nekolku dr`avi da se sozdade antialbanski sojuz. I toa od Jugoslavija, Grcija i Bugarija. Toga{ Albancite mo`at da se najdat vo mnogu lo{a sostojba i vo Makedonija i vo Kosovo i vo Albanija, bidej}i im se zakanuva opasnost Albanija da bide izolirana kako dr`ava i da pretrpi golemi ekonomski, politi~ki i drugi posledici. Toa treba javno da im se ka`e na site. Od idejata za "Golema Albanija" najgolemi posledici }e imaat samite Albanci, bidej}i tie koncepcii vo Evropa i Balkanot ne pominuvaat. Ne pomina idejata za "Golema Srbija", "Golema Hrvatska" i ovaa treta za "Golema Albanija" mislam deka }e propadne. S# u{te ima vreme da se zapre nasilstvoto. Na kraj site }e imame te{ki posledici, a najgolemi }e imaat Albancite.