MAKEDONIJA ODBRA KAKO

Makedonija e povtorno pred ispit. Ako vo izminatite godini taa treba{e da poka`uva um i razum vo spravuvaweto so problemite, sega treba da poka`uva sila. I toa ne obi~na, tuku `estoka sila. Za prvpat po Vtorata svetska vojna makedonskata dr`ava se soo~uva so agresija i obid za otcepuvawe na nejzina teritorija. Ima mnogu subjekti okolu nas, koi smetaat deka dr`avava ni e nedovetna koga stanuva zbor za vakvi bezbednosni problemi, deka nemame dovolno sila i profesionalen kadar da gi potisneme vooru`enite grupi i da gi proterame onamu od kade {to do{le, deka Makedonija e ve}e gotova i }e ja snema od geografskite karti. Sonot na mnogumina {to so decenii si go sonuvaat.

Makedonija za prvpat po {eesetina godini vodi vojna na svoja teritorija, sama, nezavisna, suverena, za za{tita na teritorijalniot integritet. Makedonija se brani sebesi, ja brani ~esta, dostoinstvoto, sega doka`uva dali vredi da postoi kako dr`ava. Evropa ja gleda Makedonija i vr{i opitni eksperimenti da sogleda do koga vaka mo`e da izdr`i, podgotvena li e da odgovori na predizvicite. Gore-dolu, re~isi za site ovie raboti se vinovni zapadnite zemji i nivnata gordost-NATO, koj se poka`a golem kako xin, a so pamet na bebe. Neli }e ja garantiraat bezbednosta, a vamu navodno nesvesno propu{taat vooru`eni grupi da ja preminuvaat jugoslovensko - makedonskata granica i da vr{at nasilni~ki akcii. NATO e odgovoren za site ovie slu~uvawa - e komentarot na najtira`nite evropski pe~ateni mediumi i sekoj demant i negirawe na ova e samo prikrivawe na pogre{nata politika.

[to }e im go takvo na tie {to na vakov na~in go sakaat, koga nikoj posle ova mo`ebi nema da se zavrti tamu? Nikoj nema da saka da `ivee vo takov grad, koj }e potsetuva na pukawe, `rtvi i krv. Malku li bea primerite vo Bosna, vo Hrvatska, Kosovo. Mo`ebi nekoj u`iva vo seto ova. Toga{ dozvoleno mu e da u`iva i vo makite svoi, koga samiot gi bara. Makedonija ne e meka kako {ampita, ne e lesna kako perduv za da mo`e nekoj xgan da si poigruva so nea.

Makedonija iljadnici godini pominuvala pod ~izmite na okupatorite, pod tursko, bugarsko, germansko, srpsko ropstvo. I pak izdr`ala kako Makedonija.

Mala e, slaba e, no slabosta se gleda vo mol~eweto. Koga }e po~ne da se zboruva i dejstvuva, Makedonija e onaa vistinskata. Ova {to sega ni se slu~uva e posledniot test niz koj treba da pomineme za da bideme profesionalci. Potoa, s# }e bide polesno. Ako potklekneme, }e gi izgubime site dosega{ni poddr{ki, site dosega{ni sojuznici i onie koi veruvaat vo nas. A niv gi ima{e i gi ima navistina mnogu. Vo vakvi momenti ne saka mnogu razmisluvawe. Prvo, imame bezrezervna i stoprocentna poddr{ka od re~isi site zemji vo svetot, vtoro, indirektno i direktno, na na{ata vlada & velat energi~no da vozvrati na takvite napadi. Ottuka, diplomatijata pove}e ne pomaga. MVR, upotrebuvaj}i gi site raspolo`livi sredstva, uspe{no gi razbiva teroristi~kite grupi, ostavaj}i mnogu zaginati i raneti teroristi na bojnoto pole. Samoto dopu{tawe da se upotrebi umerena sila sozdava prostor za nivno ra{iruvawe i vo drugite delovi od dr`avata, }e ja po~uvstvuvat slabosta na makedonskata odbrana {to sozdava pottik za novi ekstremni dejstvija. Ovie denovi ja spasuvame Makedonija. Ne se dozvoleni izleti na politi~kite pretstavnici vo dr`avava, sekoe takvo izletuvawe, so doza na politi~ki marketing, snosi i odgovornost, koja treba da bide sankcionirana. Ne e vreme da se doka`uvame, koj od kogo e pogolem politi~ar i takti~ar. Barawata na odredeni subjekti na albanskite politi~ki partii sega da ja pokrenat inicijativata pred zakonodavniot dom za dr`avotvornost na albanskoto malcinstvo, e pove}e od dopolnitelno zagrevawe na strastite {to bi mo`elo da ima seriozni posledici, po i onaka krevkata bezbednosna situacija vo zemjava.

Rabotite ne treba da se gledaat momentno, vo dadeniot ~as i da se veli "dajte sega gi pritegnavme i sega mu e majkata da ni go dadat toa", tuku potrezveno da se gleda na ne{tata so eden strate{ki princip na sogleduvawe.

Razumnosta na pretsedatelstvoto na DPA i nejzinite pretstavnici vo Sobranieto deluva kako eden balanser vo celata ovaa haoti~na situacija.

Korektna e izjavata na Xaferi, dadena vo ovaa korelacija, koj veli: "sozdavaweto homogenizacija na site albanski politi~ki subjekti vo edna vakva situacija e pove}e od opasno". Ova navistina dr`i mesto.

Polarizacijata po etni~ki princip i delbata Makedonci od edna, Albanci na druga strana e porazitelna i za ednite i za drugite. Edinstvenosta e pove}e od neophodna. Zaedno treba da se borime protiv teroristite. Faktot {to tie se Albanci, ne treba da n# koleba. Tie se so oru`je v raka i se obiduvaat da im na{tetat na interesite i na Makedoncite i na Albancite. Zastanuvaweto na nivna strana }e sozdade slika kaj me|unarodnata zaednica deka site Albanci se takvi, radikalni, ekstremni i vo eden takov kontekst }e se naru{i vistinskata slika i na onie umerenite. Svetot poleka se stava na drugata strana. Albancite, potkopani od ova {to im go pravat ekstremistite, lesno mo`at da go izgubat ugledot, koj go imaa po zavr{uvaweto na kosovskata drama.

Zatoa tie treba da gi sogledaat posledicite od seto toa. Teroristite kako teroristi, vaka ili onaka, }e bidat uni{teni. Nie utre povtorno treba da `iveeme zaedno. ]e dozvolime li edna mala grupa, nezadovolna od svojot status, da ni gi naru{i dobrite i prijatelski me|uetni~ki odnosi?

Ako e taka ajde u{te sega, ne mora nekoj odnadvor da ni doa|a, }e se ispotepame i }e se ispokoleme od omraza i lutina. No, kon {to }e n# vodi toa? Koj kogo denes vo Makedonija terorizira i diskriminira? Site priznavaat deka mo`eme i na Amerikancite da im prodavame demokratija vo oblasta na ~ovekovite prava. Opravduvaweto na vakvite akcii so navodnata diskriminiranost na edna etni~ka grupa e farsa. Baraat ~ovekovi prava, a uni{tuvaat ~ove~ki `ivoti. Gi uni{tuvaat samite Albanci, gi doveduvaat vo situacija celiot svet da pi{uva za niv deka ne se pove}e `rtvi, tuku agresori. Ako ova e albanski problem, kako {to veli Xaferi, toga{ i samite Albanci vo Makedonija treba da pridonesat za nivno otstranuvawe od ovie prostori i prodol`uvawe na normalniot `ivot so zaemno po~ituvawe i uva`uvawe na pravata na site gra|ani, koi `iveat vo ovaa dr`ava. Makedonija postoi i }e postoi. Poigruvaweto so nea }e bide kobno za poigruva~ite.