FORUM

SRBIJA I BUGARIJA

Stefan Donevski - Majka, Ohrid

Zimava podolgo vreme bev vo Srbija i Bugarija. Sakale ili ne sudbinata na Makedonija tesno e povrzana so ovie dve slovenski dr`avi.

Vo Vrwa~ka bawa imav mo`nost da zapoznaam pogolem del od novite srpski politi~ari. Toa se relativno mladi politi~ari, (ne tolku mladi kako na{ive), mnogu skromni, poseduvaat golemo znaewe i vizija za idninata. Samiot fakt deka premierot i ministerot za finansii, `iveele i rabotele vo stranstvo, dava garancija deka dvete najva`ni mesta vo vladata se vo sigurni race. Imeno, premierot Xinxi} ima doktorirano vo Germanija, a ministerot za finansii e direktor vo edna golema banka vo Paris. Kaj nas ovie dve mesta gi zavzemaat lu|e koi pred da stanat politi~ari bile najdaleku do Sofija, ili samo do pazarot na Ilinci. Edniot od skopskiot drugiot od Prilepskiot fakultet, stanale premier i minister za finansii. [to mo`e od vakvi voda~i da se o~ekuva? Samo gre{ki i eksperimenti. Da ne be{e prestavnikot na svetskata banka gospodinot Banarxik, mladiot minister Gruevski s# u{te }e voveduva{e kaj nas samoupravuvawe i marksisti~ka ekonomija, koja s# u{te se predava na "Prilepskiot fakultet".

Vo Srbija steknav uveruvawe deka novata vlada znae {to saka i ima lu|e so koi toa mo`e da go realizira.

Kon kosovskiot problem imaat demokratski pristap i postojat golemi izgledi za demokratsko re{enie na Kosovo.

Problemot so Vojvodina i Sanxak go imaat re{eno na toj na~in, taka da mnogu nivni pretstavnici se vo vlasta i vo parlamentot.

Samiot Belgrad go povra}a imixot na balkanska metropola i pokraj nema{tijata na pari, se ~uvstvuva razdvi`enost i aktiven `ivot. Srbite po priroda se polni so humor i koga nemaat pari znaat da se na{alat. Narodot ne saka da zboruva za Makedonija, se pravi kako nie da ne gi interesirame i koga na krajot ne{to }e ka`e za nas, toga{ veli: "Vi prativme ovie deset godini, trista iljadi kosovari, pa sega slikajte se so niv"! Sekako vo toa ima golema vistina, problemot so Kosovarite Makedonija denovie najdobro go ~uvstuva. Sofija e posebna prikaska za sebe, gradot se razviva so brzi ~ekori. Starite tramvai se isfrleni i zameneti so novi i mnogu udobni. Denovie Sofiskiot tramvaj slave{e sto godini od svoeto postoewe. Zamislete, Sofija ima ve}e sto godini tramvaj a vo Skopje nema ni proekt za tramvaj. Jas u{te vo 1989 godina predlo`iv formirawe akcionersko dru{tvo za izgradba na skopskiot tramvaj. No, od razgovorot so toga{nite skopski komuwari, ne ja prifatija ovaa moja ideja, bidej}i ovde{nive komuwari mislele jas celiot proekt da go finansiram. O~igledno toga{ a ni sega ovde ne razbiraat {to e toa akcionersko dru{tvo. Makedoncive ~ekaat samo nekoj drug da im izgradi, a da se zdru`at zaedni~ki ne{to sami da napravat, toa ne znaat. Denovie e pu{teno i novoto metro vo Sofija, na koe Sofiancite se so pravo ponosni. Toa e mnogu ubavi i brzo. Gratskiot soobra}aj e obnoven so novi moderni germanski avtobusi. Na sekoe }o{e vo Sofija se izniknati kako pe~uri novi hoteli i privatni pansioni od najniski do najvisoki standardi. Za samo {est meseci denovive be{e izgraden noviot hotel Hilton vo centarot na gradot. Na sekoj ~ekor se ~ustvuvaat golemi stranski investicii no i doma{nite investicii ne zaostanuvaat, duri vo Bugarija doma{nite investicii se pogolemi od stranskite.

Na sekoj ~ekor sretnuvate kineski restorani koi gi ima na sekoe }o{e. Kako {to lastovicite se predznak na proleta, taka se kineskite restorani se predznak, deka gradot ima pari, stopanstvoto pulsira i se razviva.

Edno nepi{ano pravilo veli: parite se tamu kade se Evreite i Kinezite. Evreite se ponovo prisatni vo bugarskata ekonomija, golemata sinagoga vo centarot na Sofija e renovirana, a kinezi sre}avate na sekoj ~ekor niz gradot.

Bugarija ve}e edinaeset godini `ivee vo takanare~ena demokratija, se e privatizirano i na toj na~in e pred Srbija, koja dosega be{e pod milo{evskiot re`im. Narodot gleda so simpatii kon Makedonija, i pri sekoj podolg razgovor ti dodava: "neli sme s{ti hora".

Denovive vo na{iot pe~at ~itam eden interesen podatok, deka vo Makedonija poslednive deset godini do{le 200 studenti voglavnom od Pirinska Makedonija da studiraat kaj nas, site posle edna godina se vratile nazad vo Bugarija.