Albanskite razbojni~ki bandi vo jugozapadniot del od vtorata polovina na XIX i prvata decenija na XX vek (1)

AVAETSKATA TIRANIJA VO MAKEDONIJA

Pi{uva: Aleksandar IVANOVSKI - GLOGOVI^ANEC

  • Avaetot bil aramiski danok naj~esto sobiran vo natura. Te{ko i gorko na onoj siromav koj nemal sredstva da si go plati avaetot. Ku}ata mu se gorela i samiot toj bil najyverski izma~uvan i ubivan
  • Arnautskite razbojnici na svoite tereni si imale svoi jataci. Jataci stanuvale nekoi lica i ku}i po pat na spogodba ili sila. Me|u jatacite imalo kako hristijani, taka i Turci. Turcite-jataci se vikale derudaxii

Vo XIX vek Turskata Imperija e preokupirana so problemot za svoeto prostorno odr`uvawe. Nejzinata mnogu dolga i raznovidna granica bila postojano na udar od okolnite dr`avi, koi bile teritorijalno o{teteni vo vremeto na ekspanzijata od Turcija, a sega se borat da si gi vratat odzemenite teritorii.

Vo periodot od 1853 do 1856 godina, Turcija ja vodi Krimskata vojna so Rusija. Taa vojna bila iscrpuva~ka za Turcija. Vedna{ potoa, Vla{ka i Moldavija se soedinuvaat i ja otpo~nuvaat vojnata protiv Turcija. I taa vojna zavr{ila so priznavaweto na Romanija kako samostojna dr`ava vo 1861 godina.

Pokraj pograni~nite vojni, Turcija ja iscrpuvaat i vnatre{nite nemiri i vostanija. Vo 1804 godina srpskiot narod go kreva Prvoto srpsko vostanie, a vo 1815 godina Vtoroto srpsko vostanie, po ~ie zavr{uvawe Turcija e prinudena da ja priznae dr`avnosta na Srbija.

Grcija vo 1821 godina otpo~nuva osloboditelno vostanie ~ie traewe bele`i kontinuitet do 1829 godina, a vo 1830 godina Turcija e prisilena da ja priznae samostojnost na Grcija.

Vo 1877-1878 godina se vodi Srpsko-turskata vojna, po koja se pro{iruva kako Srbija, taka i Crna Gora. Vo 1878 godina Turcija e prisilena da ja priznae dr`avnosta i na Bugarija kako vazalna dr`ava, a od 1885 godina i kako samostojna dr`ava formirana od dve kne`estva: Severna Bugarija i Isto~na Rumelija.

ARNAUTI

Vo poslednite decenii od XIX vek Makedoncite i Albancite ostanuvaat pod tursko ropstvo i bez dr`avnost. Feudalno-eparhiskoto ureduvawe na turskata dr`ava i mnogudano~niot sistem posebno go ote`nuva `ivotot na narodot vo Imperijata. Najstra{niot udar vrz narodot vo Makedonija go nanesuvalo rabojni{tvoto-aramistvoto.

Razbojni{tvoto vo Makedonija go imalo podolgo vreme. Osobeno do{lo do izraz vo vtorata polovina od XIX vek, a posebno vo poslednata ~etvrtina. Razbojni{tvoto se zasililo od pri~ini {to centralnata vlast vo Imperijata oslabnala i bila zafatena so postojanite vojni.

Razbojni{tvoto posebno go pogodilo makedonskiot narod, koj bil miren i nikoga{ ne neguval simpatii kon nego. Razbojnicite glavno proizleguvale od arnautskoto naselenie vo dene{na Albanija, albanskoto naselenie od zapadnite delovi na Makedonija i odmetnatite Turci od centralnata turska vlast vo Makedonija. Tie samite se proglasuvale kako oddelni samostojni sultani. Nalagale danoci po selata i gi prinuduvale koxaba{iite (kmetovite) da gi sobiraat od narodot. Nekoi od razbojnicite, {to bilo poretko, gi sobirale i carskite danoci, no si voveduvale i svoj aramiski danok, koj se vikal avaet. Avaetot bil aramiski danok naj~esto sobiran vo natura. Te{ko i gorko na onoj siromav koj nemal sredstva da si go plati avaetot. Ku}ata mu se gorela i samiot toj bil najyverski izma~uvan i ubivan.

Razbojni{tvoto od strana na arnautite naj~esto bilo organizirano i vremenski planirano. Razbojnicite se organizirale vo posebni dru`ini, se naoru`uvale, terale tovaren dobitok za javawe i za prenos na ona {to }e go ograbele. Nekoi od aramiskite dru`ini imale duri i posebni glave{ini i znamiwa. Makedonskiot revolucioner i eden od onova~ite na TMORO, lekarot Hristo Tatar~ev, vo svoite spomeni vo vrska so ograbuvaweto na nivniot dom vo Resen vo 1877 godina, }e zabele`i: "Bea zaprele i pred na{ata ku}a. Nivniot glavatar, so barjak, be{e dojden pred na{ata ku}a".

Pogolemiot del od razbojnicite imale svoi reoni na dejstvuvawe, a nekoi od niv i `iveele na samite reoni. Taka ki~evskiot vojvoda, Slavejko Arsov, vo svoite spomeni }e zabele`i: "Pred da se osnovaat na{ite ~eti, ima vo ovaa oblast arnautski razbojni~ki ~eti (na pr. Biljal od selo Balanza, Haramduk, Tahir Tola, Isljam Onba{i, Tafo i dr.). Tie ~eti imaa obi~aj sekoja godina vo prolet da doa|aat vo svojot reon, kako na primer Tafo be{e vo Pore~e i Ki~evsko, Isljam Onbalija po celoto Ki~evsko, Tahir Tola vo Stru{ko, Biljal dr`e{e sela na planinata Bigla i sl.".

Niz planinata Babuna, koja se protega me|u Vele{ko i Prilepsko, i Pore~ieto dolgo vreme besneele aramiite Zendil-aga, Ibraim-oxa, Feta Xoka, Fejas-aga i dr. Tie odele od selo na selo i neobespokojuvani od nikogo mu ja nalagale na naselenieto aramiskata vergijaq (avaetot).

Vo Prilepsko, pokraj aramiite od Babuna, vo osumdesetite godini od XIX vek se pojavile aramiite i nasilnici [u~uk Sulejman, Poljakot od s. Dolneni Asan Suqo-Pu{ka, begot vo selo Selce Ahmed Bajma, begot vo selo Rufci Ja{ar Arnautinot i dr.

JATACI

Taka, razbojnicite sami se rasporeduvale, a i se borele edni protiv drugi za da zavladeat pogolem i pobogat prostor. Niv gi imalo niz cela Makedonija. Tie naj~esto od Severozapadna Makedonija se probivale niz klisurite i planinskite premini duri do Solunsko, gradot Larisa, Kuku{ko, Radovi{ko i drugi.

Arnautskite razbojnici na svoite tereni si imale svoi jataci. Jataci stanuvale nekoi lica i ku}i po pat na spogodba ili sila. Me|u jatacite imalo kako hristijani, taka i Turci. Turcite jataci se vikale derudaxii. Tie naj~esto bile rodnini na razbojnicite. Vo ohridskoto selo Crvena Voda, jatak bil starecot Hristo Baltak. Toj bil prva stnica na debarskite razbojnici. Od negovata ku}a se planiralo kade }e se odi i {to }e se ograbuva. Organizacijata uspeala da go pasivizira stariot Hristo kako jatak so toa {to go primila vo svoite redovi i razbojni~kite bandi vo Ohridsko se namalile.

Nekoi od jatacite podocna Organizacijata gi otkrivala i gi uni{tuvala so toa {to gi ubivala nivnite voda~i. Turcite-derudaxii go dr`ele Demirhisarsko i Kru{evsko. Tie bile na Biljal Arnautinot. Takvi trojca, vojvodata Jordan Piperkata gi sledel i edna{, koga si idel od Kru{evo i minal kaj selo Pribilci (tursko selo Mudurluk), gi do~ekal, gi ubil i si trgnal za svoeto rodno selo Kozija kade se sretnal so ki~evskiot vojvoda Slavejko Arsov.

Svoi jataci arnautite imale do krajnite granici na Makedonija. Dedoto na vojvodata Nikola Petrov - Rusinski, Stojan Rizov - ^ukarski, imal ~iflig vo mestoto Raklit vo Radovi{ko. Na imotot vo Raklit dedoto na Rusinski, Stojan, bil zaklan od razbojnicite - Arnauti. Poradi ova, pa i drugi zlostorstva, tatkoto na Rusinski, Petar Stojanov - ^ukarski, ja nasledil omrazata kon lo{ite lu|e i lo{ot re`im na Turcija, pa so u{te dvajca svoi rodnini si postavil za cel da se bori i da gi istrebuva razbojni~kite bandi i nivnite jataci. Celi 15 godini vodele borba, no na mestoto od ubienite razbojnici se javuvale novi. Petar go uni{til i voda~ot na razbojni~kata dru`ina, Bekir Metnosma, no na 25.7.1875 godina po~inal od zdobienata rana, ostavaj}i tri deca i Nikola koj se rodil kako ~etvrto dete posmrt~e. No, borbata protiv razbojnicite i za sloboda na Makedonija i natamu ostanala kako postojana tema vo imotnoto semejstvo ^ukarski, koja ~esto stradala od arnautskite razbojni~ki bandi.

(Prodol`uva)