NERAMNOPRAVEN STATUS NA MAKEDONSKIOT NAROD

Koga treba{e da odr`ime osnova~ko sobranie za formirawe na na{eto Zdru`enie na {esti oktomvri 1996 godina, mnogu te{ko mo`e{e da se najde prostor za toa da ne znae i da ne bide pra{an g. Jul. Sekako, dobiv odobrenie od Jul, pretsedatelot na Brani~evskiot okrug, so mnogu peripetii i poznati prikazni: Zo{to nie se odvojuvame od Srbite, pa {to ni pre~i, {to ni nedostiga, zo{to e napraveno srpsko-makedonsko dru{tvo i drugo, pa potoa ja vika{e direktorkata na toga{niot SOUR RIK "Po`arevac" so zborovite "Mi{o, daj mu ja na Gojko taa tvoja sala za ova negovo Dru{tvo {to go formira, znae{ za srpsko-makedonsko prijatelstvo".

Ni toga{ ne mo`e{e da se ka`e deka Gojko formira Zdru`enie na gra|ani od makedonsko poteklo, a jas dojdov tokmu poradi toa.

Na nekoi od niv im ponudiv, onaka vo {ega, da bidat ~lenovi na ova Zdru`enie, no }e moraat da rabotat na neguvaweto na makedonskiot jazik, folklor, obi~ai itn., po {to se nasmeavme i zaedni~ki zaklu~ivme deka sepak toa e potrebno, a nekoi od niv i sega mi se po~esni ~lenovi na Zru`enieto i postojani posetiteli na na{ite drugarski ve~eri.

Edna golema zemjodelska organizacija vo Po`arevac sekoja godina ni pomaga vo organizirawe na drugarskite ve~eri za ~lenovite na Zru`enieto i nivnite prijateli so skromen iznos, no sepak sme im mnogu blagodarni, zatoa {to se edinstveni. Toj odobren iznos te{ko go upla}aat na hotelot "Dunav", li~no odam kaj nadle`niot direktor i toj skoro sekoga{ telefonira i pra{uva, koga planiraat da gi pu{tat parite za onaa ve~er koja ja organizira Dru{tvoto za srpsko-makedonsko prijatelstvo, }e se pogledneme i }e se nasmeeme, zatoa {to dobro se poznavame, no taka e. Ne stanuva zbor za postar ~ovek, narotiv.

Koga ja najavuvame Drugarskata ve~er preku mediumite, posebno preku radijata, toa go pravime za da gi izvestime ~lenovite na Zdru`enieto, nivnite prijateli ili qubitelite na makedonskata muzika, toa ni e vsu{nost povod, a vistinskata pri~ina e da se slu{ne makedonskata pesna, koja ve}e odamna e isterana od srpskite mediumi. Imame dve privatni radija koi sakaat da ja najavat taa ve~er, no bez makedonski pesni. Ne pra{av zo{to, jas sosema gi razbiram.

Isto taka, imame te{kotii za da se istaknat slikite na peja~ite i orkestarot, koj doa|a od Makedonija i toa prili~no seriozno, pa duri ne mo`eme da gi stavime nitu vo oglasnite prostori vo gradot.

Mnogu Makedonci `iveat po selata na Brani~evskiot okrug, ima sela vo koi `iveat i do 14 oma`eni, odnosno o`eneti Makedonci, nekoi od niv `iveat i bez struja, pa koga vo Pomoravje, edna prilep~anka }e slu{ne preku tranzistorot "Oj Vardare makedonski" toa slu{awe sekoga{ e prosledeno so solzi.

Nie veruvame deka na teritorijata na Brani~evskiot okrug `iveat preku 3.000 etni~ki Makedonci, ponekoga{ nekoj }e me vikne, iako ne go poznavam, no ete toj slu{nal za mene. Ni{to ne bara, ednostavno saka da pozboruvame na makedonski, go fatila nostalgija, ovaa besparica, pa i taksata e golema i mnogu radosti na toj na~in ni se skrateni.

Za novogodi{nite i verskite praznici i za Ilinden dobivam mnogu povici od moite zemjaci i veruvajte mi toa e moja golema sre}a, toga{ sum naplatil za site moi maki.

Na ovaa na{a ve~er doa|aat mnogu vidni gra|ani od srpsko ili drugo nemakedonsko poteklo, i obi~no ima okolu 250-300 gosti, no nikako ne mo`eme da gi ubedime da dojdat pretstavnicite na vlasta, iako sekoga{ oficijalno se pokaneti, kako na~alnik na Brani~evskiot okrug i pretsedatel SO "Po`arevac".

Na{ golem problem e namawe prostorii vo Po`arevac, mesto kade {to bi mo`ele da se sobirame, da se pro~itaat nekoi dnevni ili nedelni vesnici od Makedonija, da se formira nekoja sekcija, da se soslu{a ne~ija maka i voop{to kade bi mo`elo da se dru`ime za {to ~uvstvuvame golema potreba.

Ednostavno, nie nemame ni{to i tokmu poradi toa na{ite poblemi se brojni. S# {to rabotime, rabotime so golema qubov, koja kako sekoja qubov ima svoja cena, a na{ata maka e {to taa cena ve}e ne mo`eme da ja pla}ame.

Se trudevme da gi zainteresirame na{ite zemjaci vo drugite kraevi na Jugoslavija, uka`uvaj}i im na prednosta koja kako organizirana makedonska zaednica bi ja imale i vo Jugoslavija i moram da vi ka`am deka ima interes.

Me|utoa sozdavaweto na Makedonskata zaednica ja stopiraa tokmu Makedonci i toa pretstavnici na makedonskata Ambasada vo Belgrad i pretstavnici na makedonskoto dopisni{tvo od Belgrad vo sorabotka so toga{nata aktuelna vlast na Jugoslavija, formiraj}i Dru{tvo na jugoslovensko-makedonsko prijatelstvo "[ar Planina" so sedi{te vo Belgrad.

Nemame ni{to protiv ova Dru{tvo, neka e `ivo i zdravo, neka se dru`at vo nego od edna strana stranskite gra|ani na Jugoslavija (Srbi, Crnogorci, Ungarci, Vlasi, Slovaci Rusi i dr., pa i Makedonci), a od druga strana edna dr`ava koja duri za toa i ne znae. No, s# ona {to toa Dru{tvo go pravi nema vrska so ona za {to e formirano i se protivi na interesite na makedonskiot narod vo Jugoslavija.

Dru{tvoto ima formirano svoi podru`nici, kolku {to znam jas, vo Kru{evac, Leskovac, Novi Sad i vo Pan~evo, {to e isklu~ok za statusot koj go ima, drugi isklu~oci se toa {to ova Dru{tvo se odnesuva i se pretstavuva kako makedonska zaednica so opredelba da bide medijator na site Makedonci vo Jugoslavija.

Verojatno moite Makedonci, ~lenovi na ova Dru{tvo i nivnite podru`nici, ne mislat deka toga{nata vlast tolku se gri`ela za niv, pa saka da gi napravi sre}ni, ili mo`ebi sakala da gi neutralizira i {to pobrzo da gi asimilira. Inaku, bile milenici na mediumite zatoa {to bile zastapeni vo niv i so niv me|usebno se falele, zablagodaruvale i dr.

Nie veruvame deka vakvata rabota na Dru{tvoto ne e slu~ajna i deka nekoj vo ovaa zemja nevkusno se po{eguval so svoite sogra|ani od makedonsko poteklo. Verojatno po niv, Makedoncite se zna~ajna etni~ka zaednica koja vo Jugoslavija sakaat da ja dr`at pod kontrola. Za~uduva~ki fakt e {to i samite Makedonci, koi se stavile vo nivna slu`ba, mislat taka.

No, nie koi{to ne mislime taka vetivme deka ovaa godina, ovaa prikazna }e ja zavr{ime preku odgovornite lu|e vo Srbija i Makedonija, taka {to ovaa rabota na Dru{tvoto }e ja nare~eme so vistinski zborovi, }e barame pomo{ i od drugite malcinski zaednici i nadle`ni organi vo Srbija, a vo Makedonija na{iot glas sepak da se slu{ne, ovde }e bideme poiskreni otkolku dosega, no zatoa i mnogu grubi, pa }e vidime {to }e se slu~i.

Bi sakal da vi ka`am kako se organizirani Makedoncite vo porane{nite ju-republiki, zaradi sporedba. Eve, na primer, vo Hrvatska.

Imaat formirano devet MKUD koi se narekuvaat: "Bra}a Miladinovci" vo Osiek, "Ko~o Racin" vo Pula, "Ilinden" vo Rieka, "Biljana" vo Zadar, "Krste Misirkov" vo Zagreb, "Makedonija" vo Split itn., ovie dru{tva pripa|aat na crkovnite op{tini. Taka "Sveta Zlata Meglenska" go pokriva Zagreb, "Sveti Naum Ohridski", Split itn., a site zaedno ja so~inuvaat Makedonskata zaednica vo Republika Hrvatska, so sedi{te vo Zagreb.

Site tie od osnovaweto imaat svoi prostorii, kako i samata zaednica vo Zagreb. Sekoja godina Zaednicata pravi programa na aktivnosti na svoite ~lenovi, a nea ja finansira Ured za nacionalno malcinstvo na Hrvatska vo visina od 100-120.000 germanski marki. Imaat svoj vesnik koj se vika "Makedonija", a izleguva vo Zagreb, kade ima okolu 7.000 etni~ki Makedonci vo celata Hrvatska.

Aktivno gi proslavuvaat praznicite na makedonskiot narod. Na primer, prikaznata koja{to ja pro~ital na proslavata na "Sveti Kiril i Metodij" eden univerzitetski profesor po makedonistika, me voodu{evi i toga{, na eden pogolem sobir istaknav deka tie se mnogu sre}ni {to imaat takov prijatel. Jas so takvo ne{to, za `al, ne mo`am da se pofalam, zatoa {to moite prijateli vo Jugoslavija tvrdat deka tie se ~isti Grci, na koi ponekoga{ im ja menuvaat najavata kako Solunski bra}a, Slovenski bra}a itn., no ne spomnuvaat ~isto gr~ki imiwa, Jorgos, odnosno Kiril i Metodij.

Folklornata grupa na MKUD "Sveti Kiril i Metodij" od Kraw - Slovenija minatite godini osvoila prvo mesto vo Bitola po povod proslavata na Ilinden, tie imaat svoj vesnik koj se vika "Na{e sonce", a najmnogu se zanimavaat so izdava~ka dejnost. Imav prilika da vidam edno golemo makedonsko delo, "Serdarot", pe~ateno taa godina vo Kraw - ednata strana na makedonski, a drugata na slovene~ki jazik, a edna ve~er ni svire{e i nivniot ansambl "T'ga za jug".

So vakvite i sli~ni sporedbi sakav da uka`am koj status go imaat Makedoncite kako nacionalno malcinstvo vo nivnata tatkovina - Jugoslavija vo sporedba so Makedoncite vo Hrvatska.