HENDIKEP ZA STOBI

Saniran e pokrivot, podrumskite prostorii, kako i parterot okolu objektot. No, ako kompletno ne se sanira enterierot vo kaaaoj tavanicite, elektri~nata energija, yidovite i podovite se uni{teni, Muzejot ne mo`e da ja izvr{uva svojata osnovna dejnost - da ja odr`uva i da im ja raska`uva prikaznata za Makedonija na slednite generacii. Slednata rabota e stavawe vo funkcija na site objekti, bilo za odr`uvawe na seminari, letni {koli, kulturni zbidnuvawa od kakov bilo vid, za da mo`eme da opstojuvame so del od samofinansiraweto, veli Katerina Sazdova, direktor na Muzejot vo Veles.

Eden od prioritetite na Muzejot e da bide i Zavod za za{tita na kulturnoto nasledstvo, bidej}i Veles ima ku}i od 19 vek, {to vo nitu eden drug grad gi nema, a koi se vo navistina lo{a sostojba. Gi snemuva od liceto na zemjata, iako nekade na nekoj spisok se navodno za{titeni. Toa se gradski ku}i od 19 vek, vekot koga Veles bil primer za razvoj i red. No, najgolemiot problem e Stobi, koj poradi neusoglasenosta na Muzejot i Zavodot e predmet na raspravii i nedorazbirawa.

Vo momentov vo Stobi raboti Republi~kiot zavod za za{tita na spomenicite na kulturata, koj navistina ne mu ponudi sorabotka na Muzejot vo Veles, iako s# u{te pravno Stobi se vodi pod Naroden muzej Veles. Nie samo bevme izvesteni deka }e rabotat i deka }e ni bidat isplateni potro{enata struja i telefonskite smetki, no seto drugo izostana. @alno e {to e taka, bidej}i smetavme deka barem tie treba profesionalno da se odnesuvaat i da ja po~ituvaat pravnata dr`ava. Nas toa n# potsetuva na eden vid vandalizam ili reketarstvo od tipot: "Jas sum golem, a ti si mal i ni{to ne mi mo`e{". Tuka e i hendikepot na Stobi. Sekoga{ bilo taka. Na nekoj na~in Muzejot vo Veles e zadol`en za gri`ata za Stobi, no sredstvata i toa {to zna~i kompletno rabotewe so nego, nikoga{ go nemalo vistinskoto zna~ewe. Slu{ame deka Stobi se podgotvuva da stane i Zavod, odnosno nov praven subjekt, iako vo Nacionalnata programa s# u{te ne mu e odredeno vistinskoto mesto. O~igledno postojat nedorazbirawa, no za toa najmnogu trpi Stobi, koj e vo nezavidna sostojba i dolgi godini zapu{ten. A bi bil vo mnogu podobra sostojba ako nekoj trgne po redot na ne{tata i ja vospostavi sorabotkata, bidej}i od na{iot Muzej poteknuvaat prvite lu|e koi rabotele na toj lokalitet, a sega odedna{ se izbri{ani i ne se bara od niv nikakva sorabotka, ne se informiraat. Nie pravime popis, a tie vleguvaat i ni ka`uvaat deka s# treba da ostavime na raspolagawe i toa samo so eden list hartija na koj sme informirani deka }e rabotat, kategori~no tvrdi Sazdova.

Direktorot na Republi~kiot zavod za za{tita na spomenicite na kulturata, Jovan Kondijanov, e so poinakvi argumenti i so sprotiven stav.

Arheolo{kiot lokalitet Stobi e spomenik na kultura od nacionalno zna~ewe. Vo ramkite na nacionalnata programa Stobi ima prioritetno zna~ewe zaedno so u{te dva lokaliteta koi se nao|aat na trasata na dvi`ewe na patot kon Grcija, kade {to treba da se odr`uva Olimpijadata 2004 godina, pa ottuka i prioritetot. Gri`ata za Stobi vo izminatiot period be{e nedefinirana okolu sopstvenosta. Poto~no, vo vremeto okolu tri decenii se gri`ea razni institucii, me|utoa nitu edna od niv nema{e jasen status. Toa se Republi~kiot zavod za za{tita na spomenicite na kulturata, Muzejot na Makedonija i Muzejot na grad Veles, veli Kondijanov.

Toj dodava deka spored dosega{noto iskustvo, vakviot na~in na sopstvenost na Stobi, najmnogu mu na{teti tokmu na samiot lokalitet i koga }e dojdea pote{ki problemi, site se izvlekuvaa so izgovor deka toa ne e nivna nadle`nost i sli~no.

Ottuka, Ministerstvoto za kultura vo konsultacija so nacionalnite institucii dojde do zaklu~ok deka na Stobi treba kone~no da mu se dade jasna fizionomija okolu sopstvenosta. Edinstvenata institucija koja{to spored Zakonot e zadol`ena za za{tita na spomenicite na kulturata e Republi~kiot zavod, toa e od eden aspekt. Isto taka, vo Zakonot za lokalna samouprava, eden muzej ili zavod ima pravo da se gri`i za spomenicite koi se nao|aat na negova teritorija. Zatoa gri`ata na Muzejot vo Veles za lokalitetot Stobi e isklu~ena od toj administrativen aspekt, bidej}i toj pripa|a vo lokalitetot Gradsko. Zna~i, ako nekoj saka da projavuva interes i da vodi gri`a za Stobi, toa e tokmu taa Op{tina. Isto taka, Muzejot po definicija nema ovlastuvawa za gri`a so nedvi`noto kulturno nasledstvo. Bi trebalo da se fizionomira vo Zavod dokolku saka da ima ingerencii za gri`ata na Stobi. Nie gi razbirame negoduvawata na Muzejot vo Veles okolu nadle`nostite i pravata za Stobi, no toj ne mo`e nitu kadrovski, nitu organizaciski, nitu pak zakonski da bide obvrzan da se gri`i za lokalitetot Stobi, dodava Kondijanov.