ISTORISKI PROEKT ILI LO[A STUDENTSKA SKRIPTA!?

Osven toa avtorot znae da napravi i terminolo{ka zbrka tvrdej}i deka "na pomo{ na Vizantijcite Atina ispratila dve eskadrili vojska" namesto vizantioncite, ili bizantincite kako e prifateno za da ne dojde do me{awe so Vizantijci = na Isto~ni Romei. Avtorot znae i za "Napadi na srednoalbanskite plemiwa vo Makedonija" so {to gi smestuva Albancite vo antikata ili pogre{no koristi sovremena terminologija. Za smetka na toa dvajcata avtori na antikata ne znaat pove}e raboti kako na primer deka Epir e me|u sojuznicite na Makedonija vo borbite protiv Rim.

S# vo delot za antikata e predadeno povr{no i {ematski so dobra doza na neznaewe i nerazbirawe. Jas li~no imav ~uvstvo deka ~itam lo{a studentska skripta. Nakratko-golema mizerija. Ako ne dobiete infarkt dodeka ~itate, sigurno gorko }e se raspla~ete...

No, ako sostojbata so materijalot za antikata e logi~ka posledica od zloupotrebata na pozicija od strana na redaktorot na tomot, Branko Panov, koj namesto da pokani lu|e {to se razbiraat za ovoj period se odredil za avtor sebesi i svojot sin, delot za sreden vek e u{te pogolem rezil, bidej}i istiot neizbe`en avtor pretendira deka e specijalist za tokmu ovoj period, no toa {to uspeal da go napi{e e duri poslabo i lo{o od ona za antikata.

Materijalot za Bogomilstvoto zadr`al mnogu romanti~arski i marksisti~ki postavki. Toa osetno e idealizirano (nasproti ulogata na pravoslavnata crkva, koja e pretstavena vo dosta negativno svetlo) i pretstavena kako pozitivno narodno (duri i narodnoosloboditelno) progresivno dvi`ewe. Karakteristi~en e pasusot spored koj i pokraj nekoi "stavovi, koi se temelele na trezvenost i logi~nost", sepak "bogomilstvoto ... ne mo`elo da se oslobodi od religiskiot pogled na svet" (str. 350), kade provejuva komunisti~iot stav za religijata kako opium na narodite. [to bi stanalo so edno religisko dvi`ewe ako "se oslobodi od religiskiot pogled na svet" i {to }e spe~ali od toa? Pritoa e lansirana apsurdnata teza deka Bogomilstvoto se zarodilo vo krugot na Ohridskata {kola osnovana od sveti Kliment. Navodno taa dala "sestrano izgradeni lu|e", koi "argumentirano istapile protiv vostanovenite religiozni dogmi, nametnati od oficijalnata Bugarska crkva, protiv nejziniot hierarhiski red, kako i voop{to protiv vostanoveniot op{testven i dr`ven red" (str. 338). Bogomilskite propovednici, spored avtorot, izlegle glavno od sredinata na Ohridskata {kola {to poka`uvalo deka taa vo eresta imala golem udel (str. 340). Toa e prazna fantazija (da ne re~eme laga) na avtorot. Ne postojat nikakvi izvori na koi mo`e da se bazira takvo tvrdewe. Potekloto na ovaa eres e dobro poznato: taa e prodol`enie na masalijanskata eres so nekoi pavli}anski elementi i po nekoj i drug novitet. Avtorot jasno poka`uva deka ne znae {to e toa dogma i deka ne postoele nekakvi dogmi na Bugarskata crkva, tuku zaedni~ki dogmi na celata crkva (i me|u drugoto na MPC denes) i tokmu vo niven duh se vospitani Svetiklimentovite u~enici, koi sega tolku glupavo se obvineti vo {irewe na eresta.

Avtorot izgleda poa|a od marksisti~kata evoluciona teorija, koja vo sekoe antiop{testveno dvi`ewe gleda{e ne{to pozitivno i misli deka tokmu obrazovanite lu|e mo`at da gi vidat "izmamite" na "oficijalnata" (nebare ima nekoja neoficijalna) crkva i da istapat protiv niv. No, vo toa toj dlaboko se la`e. Samo nisko gramotni lu|e bi mo`ele da & se priklu~at na edna slabo argumentirana eres kako bogomilskata. Taka neosnovano se vozveli~uva edno negativno i antiop{testveno dvi`ewe (da ne re~am ne~ove~ko, ako gi zememe predvid nivnite stavovi protiv decata i protiv ra|aweto deca, protiv seks i bra~en `ivot, zabranata na mesna hrana i vino, idejata deka s# {to e vidlivo e zlo samo po sebe, zabranata da se raboti i da se pla}aat dnoci itn.) vo na{ata istorija.

Ne pomalku apsurdni tezi se razvivaat za Ohridskata arhiepiskopija po padot na Samuilovoto carstvo. Taa e obvineta za aktivno sproveduvawe "grcizacija" na naselenieto (str. 406, 407), {to e zastarena, na ni{to nezasnovana i ve}e napu{tena teza. So nea se poka`uva golemo nerazbirawe na srednovekovnata istorija i na prirodata na Vizantijskata Imperija. Bi trebalo avtorot, koj podolgo predaval na fakultet istorija na Vizantija, da znae deka toa ne e gr~ka ili nekakva druga etni~ka dr`ava. Na nejzinite prostori se vr{ela romeizacija (odnosno prodobivawe svest za rimsko "gra|anstvo"), koja ne e povrzana so promena na etni~kata svest. Pritoa, vo "na{ata" nova istorija mo`eme da ja pro~itame lagata deka "U{te po 1018 g. gr~kite crkovni i svetovni vlasti po~nale nemilosrdno da gi uni{tuvaat makedonskite slovenski dokumenti i drugi rakopisni knigi..." (kurzivot e moj, S.R.). Seto ova nerazbirawe na srednovekovnata istorija go navela avtorot na tolku sme{nata konstatacija deka "... arhiepiskopot Teofilakt i negovite pot~ineti episkopi... ne uspeale da go razbijat etni~koto edinstvo na makedonskiot narod... i za vreme na vizantiskoto vladeewe Makedoncite prodol`ile me|usebno da op{tat na svojot maj~in jazik..." (str. 407). Normalno - tie ne se ni obidele da go razbivaat toa edinstvo. Vo istoto e obvinet i arhiepiskopot Dimitar Homatijan, koj spored avtorot duri "nastojuval" i sve{tenicite "da se od gr~ko poteklo" (str. 487). Vo prilog na toa se poso~uva na smenata na nekanonski donesenite unijatski bugarski episkopi i se tvrdi deka "Takvata gr~ka politika {to ja vodel arhiepiskopot Dimitar Homatijan najverojatno bila odlu~uva~ka srpskite eparhii da se izdvojat od svojata matica - Ohridskata arhiepiskopija vo 1219 g." (str. 487), {to, priznavam e navistina dobar vic.

I ne samo Ohridskata arhiepiskopija e pretstavena vo negativno svetlo (obi~no se tvrdi deka taa im slu`ela na tu|ite vlasti da go dr`at vo pot~inetost makedonskiot narod: taka, na str. 537 stoi: "Za dr`ewe vo pot~inetost na makedonskiot narod Stefan Du{an pokraj svetovnite vlasti gi anga`iral i crkvite i manastirite", dodeluvajki im imoti), no taka e pretstaven i Sveti Kliment i pokrstuvaweto (toa se etiketira kako "nametnato" isto kako tu|ata vlast-str. 324). Na smetka na Sveti Kliment mo`eme da gi pro~itame slednite interesni tvrdewa: so "Misionerskata rabota na Kliment... trebalo preku crkvite da se dejstvuva vo smiruvaweto na vernicite i nivnoto pretvoruvawe vo poslu{ni podanici na bugarskata dr`ava" (str. 604); Kliment e postaven za episkop vo Strumica kade "trebalo da dejstvuva vo pravec na realizacija na zavladuva~kata politika na Simeon kon makedonskite oblasti, koi bile vklu~eni vo ramkite na Vizantijskata Imperija" (str. 317) i preku negovoto nazna~uvawe, bugarskiot vladetel Simeon nastojuval "... od gradot Strumica da napravi isturena baza za otpo~nuvawe na svoite zavladuva~ki pohodi kon Solun" (str. 609).

Mnogu slab e i delot za feudalizmot vo Makedonija po potpa|aweto pod vizantiska vlast. Pove}e li~i na tekst od sredno{kolski u~ebnik. ^itatelite ne }e mo`at da doznaat {to e specifi~noto za feudalizmot vo Makedonija, i po {to toj se razlikuva od dobropoznatata {ema na zapadnoevropskiot feudalizam. So golemo `alewe se zabele`uva deka nema nitu zbor za sistemot na pronijata, koja e mo`ebi najsu{tinskata karakteristika na feudalizmot vo Vizantija (soodvetno i vo Makedonija). Pronijari avtorot }e spomne duri za Du{anovo vreme (bez malku tri veka po nivnoto pojavuvawe), kako ne{to ve}e poznato so trivijalnoto objasnuvawe deka se toa "sitni feudalci" (str. 537), nebare dobar del od krupnite feudalci ne bile isto proniari. Mo`eme da pro~itame (str.540) deka i vo Du{anovo vreme vo Makedonija "najdominanten" vid renta e naturalnata, a poznato e deka dominantna vo Makedonija toga{ e pari~nata renta, {to e i edna od osnovnite razliki so Srbija, kade naturalnata renta prodol`ila da preovladuva.

Taka, mo`eme da konstatirame tri fundamentalni slabosti pridru`eni so seriozni fakti~ki gre{ki. No, najneprijatno e mo`ebi toa {to na ovoj del od "Istorijata" mu nedostiga jasna koncepcija. Ima vkus na nevkusna kompilacija od zastareni stavovi so po ne{to novo.