FRESKA NA LI^ENOSKI PRODADENA KAKO POLOVEN AVTOMOBIL

Me|utoa, sekakva osuda zaslu`uva trendot da se rasprodava ili krade makedonskoto kulturno bogatstvo za{titeno so Zakon. Konkreten primer za toa pretstavuva edinstvenata freska na yid od nereligiozen karakter koja Lazar Li~enoski ja izvel vo 1938 godina, so dimenzii 220 h 100 so motivi inspirirani od avtobiografijata na \ur~in Kokale. Taa pretstavuva{e nedvi`en spomenik, integralen del od yidot na Makedonska ku}a smestena na ul. "Slavej Planina" br. 2 vo Skopje i koja e za{titena spored Zakonot za za{tita na spomenicite na kulturata so Re{enie br. 04-113/53 od 10.12.1963 godina.

Pri redoven uvid na spomenikot vo mart 1998 godina, stru~nite lica od Zavodot za za{tita na spomenicite na kulturata na grad Skopje konstatirale deka vo salonot na "Makedonska ku}a" nedostasuva navedenoto umetni~ko delo od Lazar Li~enoski. Po izvr{enata komunikacija so direktorot na pretprijatieto "Merkez" tie dobile kusa informacija deka umetni~koto delo ne mo`e da se vidi. Na pra{awata kade e umetni~koto delo, koga mo`e da se vidi i po ~ie barawe i so ~ija dozvola e simnato, odnosno otkornato od yidot, stru~nite lica od Zavodot ne dobile odgovor.

Vedna{ po uvidot nie pokrenavme krivi~na postapka protiv nepoznat storitel, vo koja se povikuvame na ~lenot 4 od Zakonot za transformacija na pretprijatijata so op{testven kapital koj veli deka fizi~kite i pravnite lica vo postapkata na transformacija ne mo`at da steknuvaat sopstveni~ki prava vrz prirodnite bogatstva na Republika Makedonija, rastitelniot i `ivotinskiot svet, dobrata vo op{ta upotreba, kako i predmetite i objektite od osobeno kulturno i istorisko zna~ewe koi so zakon se opredeleni kako dobra od op{t interes za dr`avata i u`ivaat posebna za{tita, veli Zorica Ivanovska, diplomiran pravnik, vi{ konzervator vo Zavodot za za{tita na spomenicite na grad Skopje.

Obvinitelstvoto ja odbiva krivi~nata prijava kako neosnovana, odnosno ne pokrenuva krivi~na postapka so obrazlo`enie deka ne postoi osnovano somnenie deka do kupoproda`ba do{lo kako rezultat na krivi~no delo, ne zemaj}i go predvid navedeniot Zakon. Preku istragata, Zavodot stignuva do eden fiktiven dogovor vo koj kako kupuva~ se javuva Nina Bel~eva (koja nema vrska so freskata), a prodava~ot e "Merkez". Direktorot se "pokril" so odluka na Upravniot odbor na pretprijatieto i ja prodal freskata na Li~enoski za iznos od 5.000 germanski marki. Vo me|uvreme, specijalniot Oddel namenet za ovoj vid kriminal pri Ministerstvoto za vnatre{ni raboti, ne znaej}i za krivi~nata prijava od Zavodot, pokrenuva u{te edna krivi~na prijava za istiot slu~aj. Sega, slu~ajot e vo racete na sudot.

Direktorot na Republi~kiot zavod za za{tita na spomenicite na kulturata, Jovan Kondijanov, veli deka od celiot slu~aj nekoi lu|e pravat fama, mislej}i deka }e objavat ne{to spektakularno. Me|utoa, toa se pravi vo celiot svet mnogu odamna. Va`no e onoj {to }e go poseduva deloto da se gri`i za pravilna i redovna konzervacija. Na{iot nedostatok e toa {to s# u{te nemame zakonska regulativa koja }e gi regulira site ovie raboti.

Edna od pette sobi od poznatata Ohridska rezbarska {kola, podarena na Tito

Za ovaa rabota se oglasi i prof. d-r Boris Petkovski, istori~ar na umetnosta, koj veli deka iako pretpostavuva kade se nao|a freskata, ne mo`e toa da go tvrdi i obznani s# dodeka stru~ni lica so nalog ne napravat uvid. Toj istakna deka mnogu se iznenadil koga videl deka ja nema edinstvenata od takov vid freska na Li~enoski. Toj vedna{ apeliral do Republi~kiot i do Gradskiot zavod za za{tita na spomenicite na kulturata, no veli deka poraspolo`en za vra}awe na deloto na svoeto mesto bil Zavodot za za{tita na spomenicite na grad Skopje.

Prisvojuvaweto na makedonskoto nacionalno bogatstvo vo privatni race ne e nova rabota, me|utoa novo e {to toa vo posledno vreme se pravi na "legalen" na~in, bez nikoj pritoa da gi snosi posledicite. Iako nekoj toa saka poinaku da go prika`e, prodavaweto na freskata od Li~enoski od "Makedonska ku}a" pretstavuva kriminalen ~in i toa od nekolku aspekti. Prvo, zanemaren e Zakonot koj ja regulira ovaa sfera. Vtoro, slikata e prodadena vrz baza na fiktiven dogovor, na li~nost koja ne postoi i treto, zanemarena e dol`nosta za prvenstvo za kupuvawe na Zavodot za za{tita za spomenicite na kulturata. Isto taka, cenata od 5.000 germanski marki, koja e navedena vo dogovorot, e mnogu diskutabilna i e na nivo na eden poloven avtomobil, a stanuva zbor za nacionalno bogatstvo od neprocenliv karakter.