Obra}awe na grupa intelektualci od Makedonija do ambasadorite na zemjite-~lenki na NATO, Evropskata unija i OBSE vo Makedonija

BIDETE SO MAKEDONIJA

  • Po~ituvani gospoda ambasadori, zamolete gi Va{ite zemji da bidat so Makedonija. Sakame da Ve potsetime na semejstvata na na{ite vojnici. Ve uveruvame deka ne postoi nitu edna etni~ka ili nacionalna pripadnost vo Makedonija, ~ija majka bi se soglasila so smrtta na svoeto dete

Va{i ekselencii, po~ituvani ambasadori,

Mig e koga treba Va{ite zemji u{te poseriozno da se zagledaat nad sudbinata na Makedonija. Mig e koga tie treba poenergi~no da gi ispolnat vetuvawata za stabilen, demokratski i evropski Balkan. Vam Vi e dobro poznato deka Republika Makedonija taa evropska platforma ja prifati bezrezervno od po~etokot na svoeto osamostojuvawe po raspa|aweto na Jugoslavija. Bezrezervniot anga`man za evropska demokratska integracija osobeno e nazna~en od faktot deka zemjite na Balkanot se zemji vo koi treba da se gradi multikulturen koncept na humanisti~ko i duhovno protkajuvawe.

Republika Makedonija, kako {to Vi e poznato, najmalku ili re~isi voop{to, ne ja forsira sovesta na nacionalnite mitovi, koja{to se poka`a retrogradna i u`asna za Balkanot. Taa vo ovie te{ki balkanski vremiwa go razviva antropolo{kiot koncept za dostoinstvoto na ~ovekot nadvor od kakvi i da bilo antidemokratski kriteriumi spored koi edna etni~ka grupa ugnetuva druga. Se razbira, postojat mnogu isku{enija, no Taa se opredeli za toj pat vo duhot na tolerncijata na koja Volter ja povikuva{e Evropa i ~ekori po nego. Vo nea se po~ituva Drugiot, a sosedot pretstavuva skapocenost ednakva na bratot. Po~ituvaweto na razli~nosta Makedonija otsekoga{ go sfa}ala kako temel na univerzalniot humanizam i ekumenska sorabotka me|u oddelnite religii i narodi.

Va{i ekselencii, gospoda ambasadori, sakame da Ve potsetime na site priznanija i vetuvawa {to & gi dadoa Va{ite zemji na Makedonija za vreme na begalskata kriza. Ovaa mala zemja na delo poka`a deka ne e ksenofobi~na, kako {to sakaat nekoi propagandi da ja pretstavat, tuku deka ima smisla i srce za tu|ata nesre}a. Zarem treba za ova sega nejze da & se vozvra}a na vakov na~in: so teror, ubistva i mo`no raspa|awe. Gospoda ambasadori, kako {to znaete, Balkanot ima svoj isklu~itelen pridones vo evropskata civilizacija, vo nejzinata umetnost, filozofija i nauka. Tokmu zatoa Evropa (vklu~itelno i SAD, ~ii novi civilizaciski koreni se evropski) treba da bide i poiskrena i poenergi~na vo razre{uvaweto na balkanskite konflikti i vo davaweto direktna pomo{ toj prirodno da se integrira so nea. Vo toj kontekst ja posmatrame i sudbinata na Makedonija. Taa e mala zemja, bidej}i e postojano stesnuvana, no e so dolga istoriska i kulturna tradicija. Nejziniot vlog vo evropskata civilizaciska riznica, bez razlika {to denes & se osporuva i imeto, ne e nikako mal. Ne e za zanemaruvawe deka od makedonska po~va Sveti apostol Pavle, pred dva mileniumi, & se obrati na Evropa i ottuka po~na da se {iri kon nea hristijanstvoto i duhot na negoviot novozaveten humanizam, kako nova vizija na `ivotot i ~ovekoqubieto. Vo IX pak vek po Hrista, Svetite Solunski bra}a Kiril i Metodij gi opismenija slovenskite narodi i go vovedoa (po evrejskiot, gr~kiot i latinskiot) slovenskiot, kako ~etvrti bogoslu`ben i literaturen jazik vo Evropa. Ottuka poteknuvaat i bogomilite, koi & gi dadoa ideite na evropskata reformacija, a so svoite na~ela za socijalna pravda, ednakvost, sloboda i bratstvo se javija i kako prethodnici na ideite na Francuskata bur`oaska revolucija.

Po~ituvani gospoda ambasadori, zamolete gi Va{ite zemji da bidat so Makedonija. Sakame da Ve potsetime na semejstvata na na{ite vojnici. Ve uveruvame deka ne postoi nitu edna etni~ka ili nacionalna pripadnost vo Makedonija, ~ija majka bi se soglasila so smrtta na svoeto dete. Makedonija niz vekovnoto stradawe i borba za svoe mesto pod sonceto ima bezbroj grobi{ta: svoi i tu|i. Vrz nejziniot krst, kako spored nekoe nepi{ano pravilo, zalezot e izgrev. Sega, koga Va{ite zemji tolku glasno gi afirmiraat vo svetot vo noviot milenium, zalo`bite za demokratija i razvoj, sekoe nivno neispolnuvawe }e ja nametne lagata i mimikrijata kako temel na moralnata hipokrizija i zlostorstvoto.

Va{i ekselencii, gospoda ambasadori, sakame da Ve potsetime deka zlostorstvata {to se slu~uvaat sega na na{ata granica se zakana ne samo za makedonskata zemja i za makedonskiot miroqubiv narod, tuku i za celiot Balkan, pa i po{iroko - za Evropa. Od Makedonija nema {to pove}e da se deli i da se odzema. Makar toa bilo i edno "zabito selo", kako {to toa nesre}no go definira eden na{ albanski politi~ar, koe se vika Tanu{evci. Sekoe ponatamo{no delewe i raspar~uvawe na Makedonija }e bide samo nejzina nova Golgota. No, ne samo nejzina - tuku i na celiot Balkan. Zatoa, gospoda ambasadori, zamolete gi Va{ite zemji energi~no da bidat so miroqubiva i mala Makedonija vo imeto na evropskiot duh i humanizam. Ako sega ne mu se zastane na pat na terorizmot, ako sega ne se prepoznae zloto, toa u{te dolgo }e see strav i smrt na ovie prostori. Eventualnata vojska vo Makedonija, bez kakvi i da bilo dilemi, zna~i ~in na nova i golema sealbanska vojska. Nasproti takva opasnost nikoj ne smee da ostane ramnodu{en.

Todor Atanasovski, general-polkovnik vo penzija i voeno-politi~ki komentator, akademik Milan \ur~inov, Zoran Ivanov, novinar, d-r Ivan Katarxiev, istori~ar, Eftim Kletnikov, pisatel, Jovan Pavlovski, pisatel, Kiril Psaltirov, artist, Gordana Risteska, novinar, Trajko Stamatoski, lingvist, d-r prof. Qubomir Cuculovski, Vera ^ejkovska, pisatel.