INTERVJU

Stra{o Angelovski, pretsedatel na MAAK - Konzervativna partija

DEMASKIRANA "SEALBANSKATA" OKUPATORSKA BORBA

Razgovaral: Ranko MLADENOSKI

  • Zaradi stabilnosta na Republika Makedonija e potrebno da se otstrani osnovniot faktor na nejzinata destabilizacija, odnosno Vladata na Georgievski. Imeno, vo ovoj moment, koga padnaa ve}e ~etiri mladi `rtvi vo sudirite so albanskite teroristi, najmala `rtva {to mo`e da ja dade Republika Makedonija e pa|aweto na Vladata na Georgievski
  • Mir, so razveani iljadnici albanski znamiwa na Plo{tadot "Makedonija" vo Skopje, so skandirawe i po~it na teroristite i terorizmot, e samo u{te eden proben balon do kade mo`e da odi trpenieto na makedonskiot narod i poddr{kata na me|unarodnata zaednica

Poslednite slu~uvawa na severnata granica, zagrozenata bezbednost i teritorijalen integritet na dr`avava i zagrozenite nacionalni interesi na makedonskiot narod, politi~kite previrawa i raznoraznite igri na politi~kite lideri od pozicijata, bea pove}e od povod za razgovor so ~ovekot koj otsekoga{ cvrsto zastanuval vo odbrana na dr`avnite i, pred s#, nacionalnite interesi na Makedoncite, gospodinot Stra{o Angelovski, pretsedatel na MAAK - Konzervativna partija.

MS: Gospodine Angelovski, Va{ata ocenka za politi~ko-bezbednosnata situacija vo dr`avava po poznatite slu~uvawa na na{ata granica so SR Jugoslavija vo delot kon jugoslovenskata pokraina Kosovo?

ANGELOVSKI: Nema dilema deka vrz Makedonija e izvr{ena agresija i eden vid okupacija na del od nejzinata teritorija. Vo ovoj teroristi~ki akt u~estvuvaa pripadnici na OVK od Kosovo, no i od Makedonija. I na po~etokot na krizata vakviot teroristi~ki akt od strana na makedonskite i svetskite mediumi, od strana na politi~kite partii na albanskoto malcinstvo vo Makedonija, kako i od strana na me|unarodnata zaednica be{e okvalifikuvan so negovoto vistinsko ime - akt na terorizam i agresija vrz teritorijata na Republika Makedonija. Sega, otkako Xaferi i kompanija uvidoa deka so vakvata to~na dijagnoza na problemot & nanesuvaat nesogledlivi posledici na golemoalbanskata kauza, kako i na svojot "priroden sojuznik" Soedinetite Amerikanski Dr`avi, koi te{ko }e mo`at da ja opravdaat pomo{ta na agresori i teroristi, ja svrtea plo~ata od drugata strana i ve}e po~naa da ja svirat poznatata pesna za vnatre{no-politi~ki pri~ini za vakvata teroristi~ka akcija pottiknata od borbata za pove}e demokratija i prava na malcinstvata. So ova, politi~kiot faktor na albanskoto malcinstvo vo Makedonija saka da ja oslabi pozicijata na Republika Makedonija pred me|unarodniot faktor, da ja ubla`i osudata na albanskiot terorizam koja pristigna od celiot svet i so toa da ja namali eventualnata mo`na me|unarodna pomo{ na Republika Makedonija. So toa, tie direktno rabotat na destabilizacija na dr`avata.

MS: Kade gi locirate pri~inite i vinovnicite za naru{enata bezbednosna situacija na Republika Makedonija i slu~uvawata na na{ata severna granica?

ANGELOVSKI: Kompleksnosta na problemot n# tera na mnogu detalna i vnimatelna analiza i odgovor na ova pra{awe. Spored Centarot za nemilitarizacija i strate{ki istra`uvawa (CENESI) formiran od MAAK - Konzervativna partija pri~inite za slu~uvawata vo i okolu Republika Makedonija mo`eme da gi podelime vo nekolku grupi:

Prvo, eskalacija na islamskiot fundamentalizam i {ireweto na islamskata sveta vojna - xihadot. Imeno, trnuvaj}i od dale~niot, preku Bliskiot Istok, jugot na Rusija pa s# do Balkanskiot Poluostrov site otvoreni voeni `ari{ta gi dr`i tokmu islamskiot fundamentalizam, koj, za `al, se projavuva kako golema opasnost po svetskiot mir.

Vtoro, globalizacijata na svetot i povrzanosta na terorizmot i teroristi~kite grupi i nivno upravuvawe od eden centar, onoj na Osama Bin Laden, kako i negovata povrzanost so interesite na svetskiot, a pred s#, amerikanskiot kapital.

Treto, s# poprepoznatliviot odnos na amerikanskata administracija kon Balkanot kako kon latinoamerikanska dr`ava, so `elba da menuva re`imi i politi~ki ureduvawa preku finansirawe i voena pomo{ na teroristi i teroristi~ki grupi, pritoa davaj}i mu la`en privid na albanskiot terorizam, ekstremizam i separatizam deka e negov "priroden sojuznik". Podgrevaweto na vakvoto "sojuzni{tvo" kaj eden civilizaciski zaostanat etnikum e vistinska igra so ogan, za {to i Amerikancite doprva }e bidat svesni.

^etvrto, poslednata, a mo`ebi osnovnata pri~ina za slu~uvawata na na{ata severna granica i zagrozenata bezbednost na dr`avava e Vladata na gospodinot Georgievski. Imeno, nesposobnosta, neserioznosta i nemo}ta za racionalno prosuduvawe i donesuvawe odluki od strana na Georgievski, kompletnata zbunetost na likovniot kriti~ar, a vo uloga na minister za odbrana, Quben Paunovski, i bolnata omraza kon s# {to ne go nosi amblemot i partiskata kni{ka na VMRO-DPMNE kaj Dosta Dimovska, poradi {to go urna bezbednosniot stolb vo MVR, brkaj}i gi od rabota vistinskite profesionalci, a dovlekuvaj}i nesposobnici i nekadarnici, ~ii osnovni karakteristiki se ~lenstvoto vo VMRO-DPMNE, {irokiot vrat i praznata glava.

Petto, sostojbata na zalo`ni{tvo na Georgievski kon Xaferi, koja poteknuva u{te od pretsedatelskite, a prodol`i so lokalnite izbori, koga Georgievski zaradi pobeda na izborite kako zalo`nici gi postavi sopstvenata partija ({to e negov i problem na negovoto ~lenstvo), no i makedonskiot narod i makedonskata dr`ava, {to e ve}e problem na sekoj Makedonec.

IZOLIRAWE NA ISLAMSKIOT FUNDAMENTALIZAM

MS: Kade go gledate re{enieto na problemite so koi vo momentov se soo~uva Republika Makedonija?

ANGELOVSKI: Povtorno, zaradi kompleksnosta na problemot, odgovorot mora da go podelime na nekolku segmenti za da ja dobieme celinata koja }e pridonese ne samo za re{avawe na problemot so stabilnosta na Makedonija, ami i po{iroko stabilnosta vo regionot i svetot.

Prvo, celosno izolirawe na islamskiot fundamentalizam, {to bi zna~elo i otstranuvawe na pri~inite za poveduvawe na svetata vojna, a u{te pove}e celosen prekin vo vooru`uvaweto na islamskite fundamentalisti od celiot svet preku podzemnite kanali na golemite svetski sili i golemi proizvoditeli na oru`je.

Vtoro, zaedni~ka i efikasna bitka na svetskata zaednica protiv najgolemata zakana kon svetskiot mir i bezbednost - organiziraniot i od eden centar rakovoden terorizam i potraga po mirni i nemilitantni pati{ta za protek na svetskiot, a pred s#, amerikanskiot kapital.

Treto, iten priem na Republika Turcija vo Evropskata unija za da im se pomogne na Sekularistite vo ovaa osumdesetmilionska dr`ava vo bitkata so islamskiot fundamentalizam, koj s# pove}e & se zakanuva, s# poaktivno vklu~uvawe na Ruskata Federacija vo me|unarodnite aktivnosti i prezemawe od strana na Evropa na sopstvenata sudbina vo svoi race, {to }e re~e, namaluvawe na amerikanskoto vlijanie na Balkanot i op{to vo Evropa.

^etvrto, konkretno zaradi stabilnosta na Republika Makedonija e potrebno da se otstrani osnovniot faktor na nejzinata destabilizacija, odnosno Vladata na Georgievski. Imeno, vo ovoj moment, koga padnaa ve}e ~etiri mladi `rtvi vo sudirite so albanskite teroristi, najmala `rtva {to mo`e da ja dade Republika Makedonija e pa|aweto na Vladata na Georgievski.

Petto, itno formirawe nova Vlada, ili Vlada na nacionalnoto edinstvo so u~estvo na site politi~ki partii, parlamentarni i vonparlamentarni, od pozicijata i opozicijata, kako preduslov takvata vlada da ja ima poddr{kata od site politi~ki partii, a so toa i celiot makedonski narod. Po nadminuvaweto na krizata, raspi{uvawe parlamentarni izbori, pobeda na demokratijata i formirawe Vlada spored izbornite rezultati.

MS: Tokmu vo momentive dodeka go podgotvuvame ovoj razgovor treba da se slu~i "Mar{ot na mirot i pravdata" organiziran od partijata na Xaferi. Kakvo e va{eto mislewe za ovoj najaven miting?

ANGELOVSKI: Demaskiraweto na teroristi~kata su{tina na slu~uvawata na na{ata severna granica, a so toa i demaskiraweto od strana na me|unarodnata zaednica na "pravednata borba" na Kosovo, Ju`na Srbija i Makedonija i s# poprisutnata vistina za okupatorskata su{tina na "sealbanskata" borba, go dovede Xaferi vo situacija da ja odigra svojata posledna demago{ka karta - povik za mir i pravda. Mir, so razveani iljadnici albanski znamiwa na Plo{tadot "Makedonija", so skandirawe i po~it na teroristite i terorizmot, e samo u{te eden proben balon do kade mo`e da odi trpenieto na makedonskiot narod i poddr{kata na me|unarodnata zaednica. Ova e samo u{te edna vo nizata provokacii na koja makedonskata Vlada nema odgovor. Za sre}a, makedonskiot narod go znae odgovorot i toj, koga }e dojde moment, i otvoreno }e go ka`e. No, toj odgovor mora da bide politi~ki artikuliran, demokratski za{titen, a izvonredno glasen za da stasa do Brisel i Va{ington.

NOVA MO]NA POLITI^KA OPCIJA

MS: Pred nekolku dena odr`avte zaedni~ka pres-konferencija so VMRO-Vistinska, Demokratskiot Sojuz i Demokratskata partija na Makedonija. Dali e ova najava za formirawe na dolgoo~ekuvaniot tret blok na makedonskata politi~ka scena i {to mo`e da o~ekuvame od nego?

ANGELOVSKI: Ova be{e obid na ~etiri politi~ki partii da ja objavat vistinata pred makedonskata javnost i da izlezat so zaedni~ka deklaracija za osuda na terorizmot i ekstremizmot, no i zaedni~ko barawe za formirawe nova Vlada - Vlada na nacionalnoto edinstvo. To~no e deka ovie ~etiri partii se vo zavr{nata faza na donesuvawe zaedni~ka platforma za zaedni~ko deluvawe, ili ako sakate, formirawe na toj "tret blok", koj mora da bide otvoren u{te za nekoi neiskompromitirani politi~ki partii koi ne pripa|aat na dvata postojni bloka. Imeno, svedoci sme deka makedonskiot narod i makedonskata dr`ava stanaa zalo`nici na crno-belata politi~ka razre{nica vo Republika Makedonija, nametnata od VMRO-DPMNE i SDSM. Svedoci sme deka makedonskiot narod i definitivno ja izgubi doverbata vo ovie dve politi~ki opcii i deka sekojdnevno, so netrpenie ja o~ekuva pojavata na mo}na politi~ka opcija koja dosega ne u~estvuvala vo zagrozuvaweto na nacionalnite i dr`avnite interesi. Podgotveni, {to i go doka`avme vo svoeto dosega{no politi~ko deluvawe, da gi stavime dr`avnite i nacionalnite interesi nad partiskite, veruvam deka VMRO - Vistinska, DS, DPM, MAAK - Konzervativna i eventualnite idni u~esni~ki vo ovoj blok, }e imaat kapacitet da ja urnat crno-belata slika vo politi~kiot `ivot i da se nametnat kako seriozen faktor za izvlekuvawe na Makedonija od krizata vo koja n# vovlekoa prethodnite Vladi.

MS: Govorite za sevkupna kriza vo koja se nao|a Makedonija i za nejzino vovlekuvawe vo krizata od strana na prethodnite Vladi. Pokonkretno?

ANGELOVSKI: Makedonija vo momentov se nao|a vo dlaboka bezbednosna, no i socijalna, ekonomska i op{to~ove~ka kriza. Vo momentov imame pove}e od polovina od rabotosposobnoto naselenie koe po razni osnovi e ostanato bez rabota, imame svesno sozdavawe na socijalni slu~ai od sopstveniot vreden i rabotosposoben narod, imame svesno uni{tuvawe na dostoinstvoto na toj narod. Makedonskiot narod, vo situacii koga {oferite na ministrite i pomo{nicite-ministri pukaat vo makedonski policajci, koga albanskite teroristi ne odbiraat celi i sredstva, e upla{en za sopstvenata bezbednost i sigurnost. Selanite rabotat po nivite ne znaej}i dali nekoj }e im go otkupi toa {to go proizveduvaat, vrabotenite se pla{at deka mo`ebi u{te utre }e bidat nevraboteni, penzionerite dali mo`ebi penziskiot fond }e se isprazni. Toa e taa op{to~ove~ka kriza koja zapo~na so vladeeweto na SDSM, a prodol`uva so stravovladeeweto na VMRO-DPMNE. Nie nemame pravo nikogo da amnestirame od odgovornosta, iako toj e denes vo opozicija. Makedonskiot narod ima pravo da ja znae vistinata i ve}e nikoj nema pravo da go la`e so evtini trikovi, a samo zaradi steknuvawe vlast.

MS: Za kraj?

ANGELOVSKI: Podobro neka bide za po~etok. Za eden sre}en po~etok na makedonskata opstojba. Da se izborime site zaedno za zaminuvawe na ovaa Vlada so `elba nikoga{ pove}e da ne ni se povtori. Da se izborime za novi i sve`i idei vo makedonskata politika, a da ne se navra}ame kon edna lo{a, a ve}e pro~itana lektira - SDSM, da ovozmo`ime edna mo}na treta politi~ka opcija da go zameni crno-beliot svet so svetot na boite na sre}ata i dostoinstvoto za na{ite deca utre-zadutre da ne se sramat od nas, od sopstvenite roditeli i da mo`at so gordost da posakaat da `iveat vo bogata, stabilna i nezavisna makedonska dr`ava, namesto da ja baraat sre}ata preku okeanite. Vo toa ime, ~inam, nitu edna `rtva ne e prete{ka.