POLITIKA BEZBEDNOST: Se razvea makedonskiot bajrak vo "okupiranata" pograni~na zona TANU[EVCI, KONE^NO, OSLOBODENO Pi{uva: Qup~o PAN^EVSKI
K one~no, po dvaeset-dnevna opsada, Makedonskata armija na 12 ovoj mesec go oslobodi Tanu{evci. Spored informaciite od Ministerstvoto za odbrana, vojskata na RM vo energi~na akcija gi neutralizira poziciite na albanskite ekstremisti. Terenot okolu atarot na seloto detalno se pregleduva, bidej}i postoi somnevawe deka e miniran, a se pravat napori za povtorno vospostavuvawe na redoven grani~en re`im so SRJ. Pritoa "volcite" na ARM pronajdoa i zgri`ija grupa albanski deca za koi se pretpostavuva deka se napu{teni od strana na ekstremistite. Aktivnostite na Armijata na Makedonija na terenot prodol`ija i be{e otvoren privremen pograni~en nabquduva~ki punkt kade be{e istaknato makedonskoto zname.Sepak, den po akcijata na ARM, povtorno se slu~i incident, odnosno ima{e prestrelki me|u makedonskite vojnici i albanskite ekstremisti vo reonot na selata Malino i Brest. Kako {to soop{tija od Ministerstvoto za odbrana pri "~e{laweto" na terenot se pronajdeni pogolemi koli~evstva oru`je i municija. Vo izminatite denovi pritisocite od strana na ekstremistite na severnata granica ne stivnuvaa. Incidentite vo Brest i Malino, kako {to potencira{e portparolot na MVR, Stevo Pendarovski, gi vr{at albanskite ekstremisti, koi ARM gi potisna od seloto Tanu{evci. Glavniot motiv, spored Pendarovski, le`i vo faktot {to MVR na terenot vospostavila uspe{na sorabotka so `itelite od pograni~nite sela koi pak masovno se prijavile kako dobrovolci vo privremenite policiski stanici, no od bezbednosni pri~ini ovaa akcija se odlo`i. Vo me|uvreme, Osloboditelnata narodna armija svoite celi i nameri gi obelodeni vo svoeto najnovo soop{tenie dostaveno do Doj~e Vele, redakcija na albanski jazik. Vo nego se veli deka nivnite barawa, vsu{nost, se barawa na site Albanci od Makedonija i pritoa istaknuvaat deka aktivnostite koi gi sproveduvaat ne se naso~eni protiv teritorijalniot integritet na Makedonija, tuku baraat izmeni na Ustavot so koi Makedonija }e se definira kako dr`ava na Makedoncite i Albancite, kako i voveduvawe na albanskiot jazik vo instituciite na vlasta. Se bara da se prekine i so represijata {to makedonskata Vlada ja vr{i vrz albanskoto naselenie kako i postignuvawe dogovor so koj Albancite od Makedonija recipro~no }e u~estvuvaat vo vlasta. Vo sprotivno, vojnata e neizbe`na. Stavovite na me|unarodniot faktor so koi jasno se potencira platformata za nepromenlivost na granicata, najverojatno doprea do niv, pa barawata za ustavnite promeni se edinstveno re{enie so koe mo`at da se opravdaat pred me|unarodnata javnost. LOGISTI^KA PODDR[KA Spored izvori od Ministerstvoto za odbrana, vo izminatiot period pripadnici na vojskata na ARM uspeala da neutralizira del od grupata za koja se pretpostavuva deka upa|a od teritorijata na Kosovo i dejstvuva vrz poziciite na Armijata. Pritoa, vo soop{tenieto se naveduva deka i pokraj toa {to pogolema vooru`ena grupa ekstremisti se povlekla na teritorijata na Kosovo, sepak se o~ekuvaat novi napadi na drugi lokacii vo Makedonija. Logisti~kata poddr{ka koja vo momentov pristiga od pove}e Vladi od regionot, samo go potvrduva faktot deka Odlukata za energi~no sprotivstavuvawe na ekstremizmot, dogovorena na Samitot vo Skopje, se po~ituva. Ako se popu{ti pred terorizmot toa }e bide smrtonosen udar vrz me|uetni~kite odnosi vo Makedonija, izjavi Boris Trajkovski vo Parlamentot po povod nastanite vo Tanu{evci. Albanskite partii ne se raspolo`eni da go komentiraat stavot na ONA, no fakt e deka ne se edinstveni vo svoite stavovi za albanskoto pra{awe. Ednite od pozicija na vlast, celiot razvoj na situacijata go sledat so doza na nedoverba i velat deka toa e albanski problem koj nabrzo }e se re{i. Konstatacijata na liderite na DPA deka "mala grupa marginalizirani albanski ekstremisti" se sobrala i re{ila da go zazeme Tanu{evci, po poslednite slu~uvawa ne "dr`i voda". Drugata politi~ka partija od pozicija na opozicija, stavena vo uloga na "za{titnik" na albanskite interesi, a pritoa sobiraj}i politi~ki poeni, e radikalna po pra{aweto "Tanu{evci". Nejziniot stav e deka vo reonot na Tanu{evci gine mesnoto naselenie koe pritoa e prinudeno da gi napu{ta svoite domovi i da bara zasolni{te vo vnatre{nosta na dr`avava. Za toa se obvinuva makedonskata Vlada koja nikako ne mo`ela da se oslobodi od faktot deka upotrebata na oru`je e edinstvenata opcija. Kako i da e, vo momentov o~igledna e potrebata od poenergi~na akcija na Alijansata za neutralizirawe na ekstremistite. TAMPON-ZONA Odlukata na Alijansata vo tampon-zonata da vleze Jugoslovenskata armija, spored nekoi voeni analiti~ari, samo }e ja vlo{i sostojbata. Na predlogot reagiraa politi~kite partii vo Srbija koi smetaat deka nivnata Armija }e treba da gi {titi makedonskite interesi. Barawata na Republika Makedonija dostaveni do OON, me|u koi i vospostavuvawe na pet kilometarska pograni~na tampon-zona, pridonesoa ministerot za nadvore{ni raboti na Makedonija, Sr|an Kerim, da ima bogata diplomatska aktivnost. Kako i da e, namesto akcija, svedoci sme na sekojdnevna diplomatska cirkusijada vo koja dominira suetnosta i prepotentnosta na me|unarodnite voeni stratezi koi, i pokraj iskustvoto so vakviot vid ekstremizam, se neodlu~ni za konkretna akcija. Vakvata sostojba odi vo prilog na drugata strana koja dejstvuva po ve}e isproban recept. Kolonite od vozila prepolni so begalci, od koi prete`no se `eni i deca i kako po pravilo pridru`uvani od stranski novinarski ekipi koi pak vo potraga po ekskluzivnost vo tu|ata nesre}a izvestuvaat za nehumaniot odnos na makedonskata vojska, samo gi podgreva i onaka potpalenite strasti na ovie prostori. Do kade }e odi sarkazmot i cini~nosta na stranskite mediumi, deklarirani kako transparentni i objektivni, }e zavisi od razvojot na nastanite. Potrebata od mediumsko pokrivawe e od zna~itelna va`nost, osobeno vo uslovi koga Albancite na Balkanot se ozna~eni kako etni~ka grupa na koja site nepravdi na svetot & se slu~ile. Pri granatirawe na konvojot od vozila na makedonskata policija, koj be{e blokiran od strana na albanskite ekstremisti vo atarot na seloto Brest, zagina Goran Stojanovski (28), pripadnik na posebnite edinici na policijata. Policiskiot xip koj prenesuval humanitarna pomo{ za `itelite na pograni~noto selo Brest, a so koj upravuval policaecot Stojanovski, naletal na nagazna mina koja bila postavena od ekstremistite. Goran Stojanovski be{e `enet i tatko na dve maloletni deca. Toj e vtoriot po red policaec od Kriva Palanka koj nastrada od albanskite teroristi. |
|