DIPLOMATIJA ILI SILA?

Sega me~kata pove}e ne e v kom{ii, tuku taa zaigra i pred vratata na{a. Ni vleze vo dvorot i po~naa rabotite onaka kako {to po~nuvaa i vo drugite republiki na Balkanot. Severniot del od Makedonija, pokraj Kosovo i ju`niot del na Srbija, e pretvoren vo najrizi~en evropski region vo momentov. Se puka, se ubiva, se vr{at kukavi~ki teroristi~ki napadi. Dr`avnite organi s# u{te go praktikuvaat obidot so politi~ki i diplomatski sredstva da se re{i problemot. E, sega za da stanat rabotite malku pojasni, treba da se uka`e na slednoto. Za da se re{i ova na politi~ki na~in, mora da ima pregovori, ne pome|u Makedonija i NATO, tuku me|u Makedonija i teroristite, zatoa {to tie pukaat, a ne nekoj drug. NATO i natamu }e dava samo osudi na napadite s# dodeka grupite ne se ra{irat niz pola Makedonija. Zna~i, za da se re{i problemot nie }e treba da pregovarame so teroristite, a pak poznato pravilo kaj zapadnite zemji e deka so teroristi ne se pregovara, tuku se odi kon nivno eliminirawe. Ottuka, me~kata koja{to vleze vo na{iot dvor }e mora da se izbrka so poinakvi sredstva.

Vlastite mol~at ne sakaj}i da go rasipat imixot na postojano mol~ewe na dr`avava pred evropskite institucionalni organi. Toa mol~ewe ne dovede dotamu {to problemot od Tanu{evci se ra{iri na u{te tri do ~etiri mesta v dol` grani~nata linija so Kosovo. Sega u{te li }e politizirame i }e se pravime diplomati? Javnosta i politi~kite partii pritiskaat, baraat od dr`avnite organi re{itelna akcija za suzbivawe na terorizmot od makedonskite prostori. Poznato e praviloto deka ako edna{ vi vleze ~ivijata, te{ko deka posle }e ja izvadite. Vremeto za umot, razumot, vozdr`anosta {to ni gi nametnuvaat seznajkovcite od NATO, izmina. Ako se vratime nanazad od pred dve godini, ubavo }e se setime kako polovina od svetot mu sole{e pamet na NATO da se vozdr`i od napadi vrz Jugoslavija i da im dade prednost na diplomatskite napori vo re{avaweto na problemot. A, NATO "udri brate, pa do kade stigne, stigne". Sega istite tie "diplomati" }e baraat od nas diplomatija. Pa, normalno ne e zagrozena Amerika ili Britanija, zagrozena e Makedonija, pa vaka mo`at da eksperimentiraat. So takvite eksperimenti dosega NATO-vskata laboratorija poka`a katastrofalni rezultati. NATO e mo}en samo na nebo koga saka nekogo da napa|a, a protivnikot da ne mo`e da mu vrati. Taka sega pravat teroristite. Pukaj i begaj. NATO na Kosovo i okolu nego se poka`a deka e amater koj samo se ve`ba za nekoi podobri vremiwa. Negovata nesposobnost da se soo~i so problemite koi samiot gi proizvede go dovede Balkanot na po~etokot na 20 vek koga pred stotina godini zemjite od ovoj region gi prekrojuvaa granicite po niven terk za da si sozdadat "Golema Srbija" ili "Golema Bugarija". Koga Alijansata ve}e e dovedena v }o{ od kade nema begawe, }e se baraat nekoi solomonski re{enija za da mo`at da si go izvle~at gazot od kalta vo koja se izvalkaa. Najdobar primer za toa se ~ekorite koi denovive se prezedoa.

Dov~era{niot neprijatel Jugoslavija poleka stanuva sojuznik na NATO, a pak nivnite dov~era{ni sojuznici prvi neprijateli. Toa li e cvrstiot koncept na zapadnite zemji. Potoa }e se ~udime kako na{ite pratenici imale moral i etika da preminuvaat od edna vo druga politi~ka partija. Ova e u{te poporazitelen akt. Menuvaweto na stranite i poigruvaweto so balkanskite narodi mo`e da bide kontraproduktivno za najmo}nata svetska voena sila. Ovde se vozdigna, ovde i }e padne. Ne mo`ej}i da se soo~i so problemite, sega ja vra}a vojskata na Jugoslavija vo tampon-zonata. Ne zatoa {to taka saka, tuku zatoa {to taka mora, ako pritoa ne saka `rtvi na svoja strana.

Rabotite u{te pove}e se radikaliziraat i stanuvaat podramati~ni. S# e izme{ano. Ve}e ne se znae koj treba da puka, a koj da se brani. Teroristite napa|aat, vojskite koi treba da ja kontroliraat svojata teritorija i da go {titat suverenitetot na dr`avata se ograni~eni vo taa mo`nost. Se pojavuvaat novi koncepti za idno preureduvawe na Balkanot po terkot na ekstremnite albanski grupi. So takvite koncepti ne gi urivaat dr`avite vo koi sakaat da gi napravat tie novi granici, tuku gi urivaat konceptite na umerenite albanski subjekti niz site balkanski prostori koi sakaat da gradat op{testvo po evropski model so celosno po~ituvawe i razbirawe na site zaednici.

Povtorno prorabotija apetitite na nekoi avanturisti za t.n. "Ilirida". "Albanskiot nacionalen front" od Tetovo e novata prepreka za Balkanot. Slavomakedonskata vojska, spored ovoj front, so te{ka artilerija gi uni{tuvala albanskite sela vo Kumanovsko pravej}i masakri vrz albanskite `eni, deca i starci. Makedonskoto rakovodstvo bilo fa{isti~ko, a Boris Trajkovski bil kopija na Slobodan Milo{evi}. Istoto ona {to srpskata vojska go pravela na Kosovo, sega makedonskata go pravela vo albanskite sela vo Severna Makedonija. Scenarijata se odamna poznati. Da se pravat sceni koi }e predizvikaat solzi kaj zapadnite zemji. Toa ve}e ne pominuva. Padnaa maskite na `rtvite.

Denovive site se zatr~aa da & pomognat na Makedonija. Posebno na{ite sosedi koi n# gledaat kako `rtvi od naletot na teroristi~kite bandi. Grcija nekako se distancira od site zbidnuvawa i zazema nekoja specijalna uloga vo seto toa, no pozicijata na Bugarija po ova pra{awe e mo{ne interesna, pa duri i sme{na. Kako se razdvi`eni bugarskite funkcioneri - svikuvaat vonredni sednici, zasedava Parlamentot, se nosat deklaracii, se ispra}a voena pomo{ nebare stanuva zbor za samata Bugarija. Pa Kostov duri tri dena pomina vo Skopje za da ni soop{ti kolku Bugarija e zagri`ena i podgotvena da ni pomogne vo sekoj pogled. Ubavo. Prvi sosedi ni se i ako tie ne ni pomognat, koj drug. No, ne{tata stojat poinaku. Bugarskata oficijalna politika s# u{te si gi neguva svoite zamisli deka ovde `iveat Bugari, a ne Makedonci, pa ottuka celata ovaa zagri`enost i pomo{ e nameneta za "svojot narod". Kostov duri imal vreme vo edna vakva situacija nabrzina da otr~a na grobot na makedonskiot revolucioner Goce Del~ev za da polo`i venec na, kako {to velat vo Sofija, li~nosta koja e del od zaedni~koto kulturno-istorisko minato na Bugarija i Makedonija. I dodeka tie pomagaat voeno, mislovno itn., vrz Makedoncite vo pirinskiot del istite ovie denovi se sproveduva fa{izoidna tortura pred zaka`aniot popis na naselenieto vo bugarskata dr`ava. Ne smeat da se popi{at kako Makedonci, ne smeat da ka`at deka se Makedonci, a vamu istite tie egzekutori }e & davaat pomo{ na Makedonija. Ako Ivan Kostov tolku saka da im pomogne na Makedoncite, toga{ neka otide vo pirinskiot del i neka gi uva`i osnovnite ~ovekovi prava na na{eto malcinstvo.

Makedonija povtorno e jabolko na razdorot kako {to mnogumina dosega rekle i prorekle. Site ja napa|aat, a istovremeno site i ja branat i pomagaat. Treba da se reagira trezveno i brzo kako molwa za da ne bide docna. Potezite koi gi pravi aktuelnoto makedonsko rakovodstvo se navistina bavni vo edni vakvi okolnosti, no razumni i odmereni. Lesno e da se posegne po silata i so nea s# da se re{i, no posledicite se nepredvidlivi. Me|unarodnata zaednica u{te edna{ razbra i vide koj e ko~nicata za prosperitetot na Poluostrovot. Ako saka Evropa, vedna{ mo`e da go re{i i ovoj slu~aj. Amerika poleka, no sigurno, se izolira samata vo sebe od balkanskite slu~uvawa, tovarot duri sega padna na Evropa. Amerikancite }e begaat od Balkanot, navistina }e begaat. Za niv toj ispadna vtor Vietnam vo koj kako i tamu stanuvaat porazeni.

@iviot pesok vle~e samo nadolu. Balkancite znaele i samite da gi re{avaat problemite samo za~inite koi ni gi nosele zapadnite lideri ne ja zapr`uvale ba{ ubavo ~orbata. Povtorno sme pred predizvikot na idninata. Makedonija kako Makedonija }e opstane, isto i nejzinite sosedi, samo {to patot kon celosnata stabilnost e trnliv. Mora site da go izodime zaedni~ki - i Makedonci i Albanci i Srbi i Turci i Romi, zaedni~ki vo odbrana na ona {to zaedni~ki i go sozdadovme. A kolku {to znam, sozdadovme dr`ava, a ne Diznilend. Ottuka, o~ekuvame od site niv i dr`avni~ki da se odnesuvaat.