RAZNEBITUVAWE NA NACIONALNIOT IDENTITET

Koordinatorot na Novosadskata kancelarija od Helsin{kiot odbor, g. Pavel Domowi, vo uvodnoto izlagawe istakna deka celta na ovoj odbor e da se sogleda polo`bata na makedonskata nacionalna zaednica (malcinstvo) vo Srbija, so kakvi pote{kotii se soo~uvaat, dali imaat u~ili{ta, knigi, pe~at, radioteleviziski stanici, kako kontaktiraat me|u sebe, komunikacijata so drugite malcinstva vo Srbija, kakov e kontaktot so tatkovinata, dali nekoj im pomaga itn.

U~esnicite na ovoj sostanok rabotea vo dve grupi. Prvata grupa, koja ja vode{e gospo|ata Du{ica Ilin, generalen sekretar na Dru{tvoto "[ar Planina" i oficijalen dopisnik na MRTV od Belgrad, ja zastapuvaa idejata deka treba da se formiraat u{te mnogu podru`nici na nejzinoto Dru{tvo, za da se razvie dru`eweto so mati~niot narod vo Srbija. Tie istaknaa deka za vreme na vojnata pra}ale protestni dopisi vo koi go osuduvale NATO, u~estvuvale vo sobirawe na humanitarna pomo{, a najmnogu od Makedonija za zagrozenite vo Srbija.

Vtorata grupa ja pretstavuva{e pretsedatelot na MAK od Po`arevac, g. Gojko Ilievski, koj istakna deka vo Ustavot i vo drugite podzakonski akti gi nema Makedoncite kako nacionalno malcinstvo i deka pretsedatelot Ko{tunica pri davaweto na mese~noto intervju gi navel site nacionalni malcinstva i etni~ki grupi vo Jugoslavija, osven Makedoncite.

Na krajot od sostanokot izlagaweto {to sleduva vo prodol`enie be{e dostaveno i do Helsin{kiot odbor.

Gi pozdravuvam pretstavnicite na Helsin{kiot odbor i ostanatite prisutni, so edno golemo blagodaram {to ste se setile na mojata Makedonska zaednica vo Jugoslavija, koja, po pravilo, ja organiziraat drugi so cel totalno da se razori makedonskoto etni~ko bitie vo Jugoslavija.

Jas sum pretsedatel na edna Makedonska zaednica vo Jugoslavija formirano kako zdru`enie na gra|ani od makedonsko poteklo na osum op{tini od Brani~evskiot reon, so sedi{te vo Po`arevac.

Znaete koga nekoj saka da odi vo stranstvo, da `ivee i da raboti tamu, toa e negov li~en izbor i negova odluka. No, koga golem broj lu|e od edna ista nacija, sprotivno na svojata li~na `elba vo izborot, }e stanat nacionalno malcinstvo vo svojata porane{na tatkovina, kako {to toa se slu~i so nas, vo tatkovina kakva {to be{e Jugoslavija, so golem nacionalen motiv, prosleden so sesrdna mediumska propaganda, a pritoa da pripa|aat na eden mal i specifi~en narod kogo site go asimiliraat, so {totuku formirana dr`ava, navistina ne bilo lesno, a pritoa da se bide dostoinstven Makedonec.

- Se se}avate li na brojnite doa|awa na Srbite od Makedonija na TV Pri{tina i pri~inite za nivnata obespravenost, koja vo tie prikazni se sveduva{e na toa: deka gi nemalo vo Ustavot (a bo`em nas-Makedoncite n# ima vo ovie uslovi kako nacionalno malcinstvo), oti popovite dr`ele propoved na makedonski, a ne na srpski jazik (kako {to vpro~em tie bi sakale), deka nekoi bile prinudeni da gi menuvaat prezimiwa itn., prikazni koi ~esto se nao|ale i vo brojni reporta`i od Makedonija, a utredenta nas ni presednuva{e od sosedi, poznanici i prijateli, koi ni ka`uvaa: "Pa dobro Gojko, {to pravat ovie tvoi Makedonci vo Makedonija, nie tebe te dr`ime kako malku voda na dlanka, a vidi gi niv". Koga bi imal hrabrost da im ka`am deka i jas i moite sonarodnici bi bile sre}ni da bideme tokmu taka obespraveni. Obi~no taa moja hrabrost lo{o zavr{uva{e za mene.

- Se se}avate li na brojnite reporta`i od Makedonija na koi glaven urednik be{e Simo Gain so mnogu nevistini, lagi i omalova`uvawa na makedonskata dr`ava, a posebno na nejzinata vlast. Makedonskiot narod e prika`uvan (kako {to i inaku ~esto se slu{a), kako mnogu mek, kako testo od koe balkanskite pekari mo`at da pravat {to sakaat. Sekoj Makedonec koj se obidel toa da go objasni do`ivuva{e neprijatnosti.

Podocna, specijalnost na jugoslovenskite novinari be{e toa deka lagite se slu{aat od makedonskite gra|ani, pa eve eden od bezbrojnite primeri. Gospo|ata Jagnula Kunovska, advokat od Skopje, nejzinata prikazna se odnesuvala na hrabriot srpski narod, mudrost nivnite voda~i, a od druga strana nivnite lo{i sosedi, lo{ata vlast vo Makedonija i s# vo toj stil. Prv pat e dadena vo april 2000 godina, a potoa u{te nekolku pati, osobeno pred izborot za smenuvawe na Slobodan Milo{evi}. Utredenta edni me falat, a drugi den me kudat, bidej}i toa bil stavot na makedonskiot narod, a ne na nekojasi Jagnula. Dali taa Jagnula voop{to znae za ~ekawe vo red za leb i mleko vo moeto Pomoravje i ramniot Stig kade obi~no go ima vo izobilstvo, a da ne zboruvam za drugi potrebi, ili za moeto begawe vo podrum, koe taa go vika moja hrabrost itn.

- Se se}avate li na varvarskiot ~in na pretstavnikot na radikalnata partija, koja fizi~ki gi uni{ti dr`avnite obele`ja na mojata Makedonija vo manastirot "Sveti Prohor P~iwski" so tivko odobruvawe na jugoslovenskata vlast. Minatata godina, na Ilinden pretsedatelot na Sobranieto na Makedonija, g. Klimoski, venecot go zaka~i na edna {ajka, {to e golema sramota. No, toa zboruva mnogu za srpskiot narod. Znam deka gradona~alnikot na Bitola, g. Micevski, gi sredil srpskite grobi{ta vo Bitola i ovoj ~in zboruva mnogu za makedonskiot narod, a nie sme inaku zbratimeni gradovi.

- Najposle gi sledite li ovie pro{etki na pretstavnicite na Makedonskata i Srpskata pravoslavna crkva okolu priznavaweto na MPC, koja e sramna i poni`uva~ka za makedonskiot narod i voop{to za pravoslavieto. Taka barem gi do`ivuvam jas i golem broj Makedonci, posebno vo Makedonija.

Srpskata eparhija do 1218 godina se nao|ala pod jurisdikcija na Ohridskata arhiepiskopija, koga Sveti Sava nasilno gi odvoil, sozdavaj}i Srpska pravoslavna crkva i koga Ohridskiot arhiepiskop Homatijan frlil anatema koja i denes ne e simnata, nitu pak nekoga{ Orhidskata arhiepiskopija ja priznala Srpskata pravoslavna crkva. Zo{to toga{ ovaa vistina ne mu se ka`e na srpskiot narod i faktot {to baral Sveti Sava vo Trnovo - Bugarija, kade {to i po~inal i deka crkovnata samostojnost na sekoj pravoslaven narod se vrzuva za negovata gra|anska samostojnost t.e. postoeweto na negovata dr`ava?

Seto ova morav da vi go ka`am vo {to pokratki crti samo za da ja razberete te`inata na makedonskoto nacionalno malcinstvo vo Jugoslavija i za da se sfatite zo{to sme vakvi.

Znate, koga delata na Va{ite predci se pripi{uvaat na drugi narodi, koga fizi~ki se uni{tuvaat dr`avnite obele`ja na Va{ata tatkovina, koga duhovno Ve ignoriraat i ne Ve priznavaat, koga ne Vi davaat da organizirate zru`enie na gra|ani od makedonsko poteklo (a ne daj Bo`e partija), koga tvojata tatkovina so apetit ja narekuvaat porane{na, o~igledno e deka nie sme kako nacionalno malcinstvo vo ovaa zemja od nikakvo zna~ewe, zatoa {to nie sme narod koj vo ovaa zemja nema svoe minato, sega{nost, a ako prodol`i vaka, nema da ima ni idnina.

Ete taka jas se gledam i se do`ivuvam sebesi kako Makedonec, vo ovaa moja tatkovina i ne samo jas.

Za `al, makedonstvoto vo Jugoslavija podolg period e potisnuvano i iskorenuvano, pa kako {to gledame denes toa e daleku od svojata vitalna funkcija, {to ne e slu~aj so makedonskite sosedi kaj koi edna nacija e pomalku ili pove}e vo golema ekspanzija.

Deka e toa taka zboruva i podatokot oti edinstveno Makedoncite vo Jugoslavija nemaat formirale makedonska zadnica. Veruvajte mi deka toa e mnogu te{ko da se napravi. Te{ko od pove}e pri~ini.